Radio Študent,
10. maj 2016
―
Glitterbeat Records, 2016
Tam nekje sredi februarja se je v medije in internete plasirala temačna, pa obenem vznesena skladba Sarajevo. Napovedala je novo, že šesto ploščo bosanskega soulovskega sevdah maga Damirja Imamovića. Ta je sedaj nedavno izšla pri založbi Glitterbeat in na njej Damir že v drugo snema z bendom Sevdah Takht. Leta 2012 so že izdali en besno izvrsten album, precej nenavadno zadevo, ki je Damirjeve svojske glasbene melanže na več načinov prestavila v višjo prestavo. Tedaj se mu je namreč pridružila živahna ritem sekcija, ki jo sestavljata Nenad Kovačić in Ivan Mihajlović, en na bližnjevzhodno in zahodnoafriško navdahnjenih perkusijah, drugi pa s čvrstim, jazzrockerskim električnim basom. Čeravno se je Damir že pred njima redno poigraval z rock citati (njegova manieristična interpretacija pa je bila tako ali tako že docela jazzovska), se je šele s tem triom res konkretno oddaljil od kodov sevdaha in v njegove standarde mojstrsko vpeljal raznovrstne kontekste in skelete sodobnih popularnih glasb.
S to metodo dela Sevdah Takht nadaljuje tudi na pričujoči plošči, pri čemer pa ta album pomembno zaznamuje prelevitev tria v kvartet. Mednarodni zasedbi (Nenad je iz Hrvaške, Ivan pa iz Srbije) se je pridružila še Ivana Đurić, violinistka iz Sarajeva, ki se je urila tako v koncertnih dvoranah za klasične glasbe kot v kafanskih špilih za bolj tradicionalne godbe. A še bolj pravilno bi bilo reči, da se je trio pravzaprav prelevil v kvintet, saj se jim je v studiu in tudi pri samem snovanju skladb kot producent pridružil še glasbenik Chris Eckman, zadnje čase sicer še najbolj viden kot vodja Glitterbeata. Oba sta močno zaslužna za to, da je Dvojka - tako je plošča namreč naslovljena – takšna, kot je. Že na površini zvena je dobro slišen producentski podpis Eckmana, ki prisega na zelo zračno, bleščeče spolirano, pa hkrati masivno in gosto zvočno sliko, obenem pa je tudi v sami materiji moč slišati, kako so Eckmanove afinitete osiščni Balkan v