Kdor poje, zlo ne misli

Kdor poje, zlo ne misli

Airbeletrina, 21. januar 2016 ― Vzemimo napisano sporočilo resno. Ne bodimo zlonamerni. Očitno je, da je sporočilo za predsednika vlade zelo pomembno. Nikakršnega razloga nimamo, da bi dvomili o tem. Torej lahko upravičeno trdimo, da je bil predsednik vlade pri izražanju svojega sporočila transparenten, da ni zavajal in se ni pretvarjal. Kako bi mu lahko zamerili? Postavil se je pred nas. Odkrito in pokončno. Tu sem in imam sporočilo. Pravzaprav dve sporočili, eno je zvočne narave, drugo pa je napisano na list. V trenutku, ko smo opazili grafično sporočilo na listku, je zvočno sporočilo stopilo v ozadje in izzvenelo med konferenčnim šumom. Zdelo se je, da so vsi utihnili, da je potemnel oder, reflektor pa se je usmeril v skromen list papirja. »Gospe in gospodje, predstavljamo vam … list papirja!« Plosk. Plosk. Plosk.
Čudo: obrazi

Čudo: obrazi

Konteksti (Tomaž Bešter), 20. januar 2016 ― Se mi večkrat zdi, da je v resnici bolj pomemben drugim kot meni. Ga bolj potrebujejo. Meni zadostuje spomin nanj, toliko, da svojo podobo, ali bolje, podobo o sebi zjutraj sestavim skupaj in lahko po svetu hodim z nekim občutkom minimalne celote. A tudi za druge nisem prepričan, da vsi vidijo isto reč. To je tisto, kar me zares čudi. Nekateri vidijo nekaj, v kar bi strmeli, drugi pa odmaknejo pogled v trenutku. Največkrat se mi zdi, da ga povezujejo s tem, kar imenuje to, kar sem. Bi torej to pomenilo, da vsi ne imenujejo iste reči? Mogoče. To poimenovanje najbrž izvira tudi iz nečesa, kar vedo le oni sami. In toliko bolj, mar ne vodi to do tega, da to kar sem, ni nekaj, kar bi stalo pri miru, marveč se giblje od vsakega do vsakega? Kje je sedaj občutek celote, je sploh kdaj bil? Zdi se kot fenomen, ki se vsakokrat pojavlja in hkrati tudi izginja. Vsi poizkusi, da ga ujel, pa se končajo v pogledu, ki je usmerjen vanj. Toliko o mojem obrazu.In za mano je branje, ki se prav tako ukvarja z obrazom. Nadvse rahločutno in pošteno napisana zgodba o sprejemanju drugačnega, ki ima pomenljive preostanke predvsem v vsem tistem, ki se zrcali v pogledu na to drugačnost. Ti preostanki so tisto, o čemer govori Čudo. Želja po sprejemanju, pomilovanje, zloba, pokroviteljstvo, zaščita ali oportunizem, vse to je lahko preostanek tega, kaj se dogaja, ko nekdo vstopi v odnos z dečkom, ki ima zelo zoprno bolezen, zaradi katere je na tem svetu pristal praktično brez obraza kakršnega smo vajeni. vir slike:ocean-si.com Eno večjih bralnih presenečenj zadnjega časa je prišlo izpod tipkovnice avtorice R. J. Palacio (njeno pravo ime je Raquel Jaramillo). Mladinski roman Čudo, ki pa pravzaprav sploh ni presenečenje, saj glas o tem prvencu že nekaj časa odmeva povsod. In ker sem velik ljubitelj mladinskih romanov, ki so takšni samo na prvi pogled, sem se ga seveda z veseljem lotil. Izjemno in z norim občutkom za empatijo spisano delo, ki ga je potrebno v roke potisniti tako najstnikom kot tudi
Kritika po meri

Kritika po meri

Literatura v živo, 20. januar 2016 ― Konec na začetku Razmišljanja in razglabljanja o kritiki – njenem obveznem »koncu« – me v zadnjem času še najbolj spominjajo na razmišljanja in razglabljanja v zvezi s knjigo, natančneje njenim zatonom. O njenem koncu namreč […]

Milan Zagorac: Kako sem prispel pod korenino drevesa

Poiesis, 20. januar 2016 ― ne pišem pesmi ker imam vedno tako veliko za povedati pa mi tudi ljudje ki bi me morali poslušati pravijo da sem nekoliko naporen to me ne briga in zato vam pripovedujem o pokrajini iz mojih sanj: pomembno je da sem prišel pod drevo pod korenine pod jezero pod drevesom pod koreninami kjer živi kača ampak ta me ne bo niti pojedla ki me izpljune nazaj v gozd kjer me čaka ona a ona ni angel ker ona nima kril in ne more leteti kot tudi jaz ne do krošnje skozi katero se prebija sonce in še naprej samo zato tavava po gozdu, peš brez steze samo veva da nisva niti kača niti angel ampak nekaj na pol poti izgubljeno a kar mora povezati svetlobo od vrha do dna     Prevedel Jaka Železnikar   (pesem je bila prevedena v sklopu prevajalsko pesniške delavnice »Reka v Ljubljani / Rijeka u Ljubljani«, ki se je 28. novembra 2015 v soorganizaciji Poiesis, Književnosti uživo, Zavoda Gulag in KUD Sestava odvila v Hostlu Celica v Ljubljani)

Obvestilo o javnih razpisih

Javna agencija za knjigo, 19. januar 2016 ― Obveščamo vas, da objavo Javnega razpisa za izbor izvajalcev in sofinanciranje javnih kulturnih programov na področjih knjige za obdobje 2016–2019 načrtujemo dne 29. januarja 2016, dva tedna kasneje, predvidoma 12. februarja 2016, pa načrtujemo objavo Javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige za obdobje 2016–2017. V okviru obeh javnih razpisov bomo sofinancirali kulturne programe oziroma kulturne projekte na področjih izdaja knjig, izdaja revij, bralna kultura, literarne prireditve ter mednarodno sodelovanje. Najavi javnih razpisov bosta objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, besedili in vsa razpisna dokumentacija pa na spletni strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Ob objavi javnih razpisov vas bomo obvestili tudi o informativnem dnevu, v okviru katerega vam bomo predstavili razpisa.

Obvestilo o javnih razpisih

Javna agencija za knjigo, 19. januar 2016 ― Obveščamo vas, da objavo Javnega razpisa za izbor izvajalcev in sofinanciranje javnih kulturnih programov na področjih knjige za obdobje 2016–2019 načrtujemo dne 29. januarja 2016, dva tedna kasneje, predvidoma 12. februarja 2016, pa načrtujemo objavo Javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov na področjih knjige za obdobje 2016–2017. V okviru obeh javnih razpisov bomo sofinancirali kulturne programe oziroma kulturne projekte na področjih izdaja knjig, izdaja revij, bralna kultura, literarne prireditve ter mednarodno sodelovanje. Najavi javnih razpisov bosta objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, besedili in vsa razpisna dokumentacija pa na spletni strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Ob objavi javnih razpisov vas bomo obvestili tudi o informativnem dnevu, v okviru katerega vam bomo predstavili razpisa.
Geneza neoliberalizma

Geneza neoliberalizma

Dnevnik, 19. januar 2016 ― Filozof Michel Foucault (1926–1984) je imel leta 1979 na znameniti francoski akademski ustanovi Collège de France predavanje, ki je pozneje (leta 2004) v knjižni obliki izšlo pod naslovom Rojstvo biopolitike (lani tudi v slovenskem prevodu). Toda...
Na pesniškem tandemu s Petro Koršič: Cvetka Lipuš in Ana Pepelnik (Lara Paukovič)

Na pesniškem tandemu s Petro Koršič: Cvetka Lipuš in Ana Pepelnik (Lara Paukovič)

Trubarjeva hiša literature, 19. januar 2016 ― Na Pesniškem tandemu, ki je v Trubarjevi hiši literature potekal 15. januarja, sta se z voditeljico Petro Koršič pogovarjali Cvetka Lipuš, lanska nominiranka za Veronikino nagrado s pesniško zbirko Kaj smo, ko smo, in Ana Pepelnik, ki je lani izdala zbirko Pod vtisom. Za tiste, ki s konceptom dogodka, kljub temu da se odvija že lep čas, še niso seznanjeni, naj povem, da je starejša pesnica ali pesnik, torej v tem primeru Cvetka Lipuš, tisti/a, ki povabi na obisk mlajšo ali mlajšega.
še novic