Temni paradiž: v gnev in zadovoljstvo

Temni paradiž: v gnev in zadovoljstvo

Konteksti (Tomaž Bešter), 14. december 2016 ― Temni paradiž je prostor, ki je zares teman. Bolj malo je razpok, skozi katere bi lahko pronicala svetloba upanja za zanamce. To je prostor, kjer se odločiš, da ne boš imel otrok in kjer ti žalosti in obupu v ksiht lahko upor zaneti le še mali ščepec ciničnega črnega humorja, ki ti je ostal. Trpek in neprijazen. Nesmiseln in absurden. Privlečen do meja verjetnega. A obenem tako zelo človeškega. Kot človek, ki mu nič človeškega ni tuje, se je Publij Terencij Afer skril za platnice trdosrčnih zgodb in bridko jokal, da je postal temen in da mu nič temnega ni tujega. Solze, ki mu ob zasilnem smehu polzijo po brazdah komediografskega obraza, se zdrznejo le ob kratkih predahih zgodb, ki jih vzdržema toku sodobnega življenja bralcem v gnev in zadovoljstvo pošilja Rosa Liksom. Dobrodošli v paradižu. V temnem paradižu. vir slike: emka.si Zbirka kratkih zgodb Rose Likstom je v izvirniku izšla že daljnega 1989. Zdi se, da je bil svet takrat precej drugačen, a občutek, ki ga je ujela v svojih res res kratkih zgodbah, ni tako zelo tuj današnjemu. Slovenski prevod smo izpod tipkovnice Julije Potrč dobili pred kratkim. In ja, to je temna knjiga, ki prihaja kot leden veter s severa, ampak le za to, da počasi in vztrajno nastavlja kratka ogledalca družbi. Kratkost teh kratkih zgodb je res kratka. Nekatere od teh mejijo, če si dovolim malo pretiravanja, na haikujevski upor dolgim eksplikacijam impresij vsakdanjih doživljajev. Najkrajše ne zasedejo niti ene strani. A imajo zato poseben učinek, ki najbrž pritiče le takšnemu slogu. Šokirajo in presenečajo prav zato, ker dogodki in impresije v teh zgodbah, čeprav bi po neki opravičevalni logiki posledic, ki jih prinašajo, terjali več, tega prostora ne dobijo. Kar je lahko dobro in slabo. Slabo predvsem v egoistični logiki bralca, ki ga Rosa v nekaj sunkih priklene na hipnotično zgodbo, da si ta lakomno želi še, slabo tudi v moralistični logiki slabih dejanj, ki bi zahtevala kodo, končno razbremenitev, katarzo, disneyjevsko odrešite
Kako nad stres, ki na delovnem mestu tare kar polovico Slovencev?

Kako nad stres, ki na delovnem mestu tare kar polovico Slovencev?

ZRCalnik, 14. december 2016 ― V Atriju ZRC so v začetku tega tedna predstavili prvo prosto dostopno e-orodje za celovito podporo promociji zdravja na delovnem mestu. Imenuje se e-OPSA in je sad slovenske pameti: nastalo je v sodelovanju Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, Inštituta za produktivnost in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Projekt je financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. O orodju e-Opsa so… Več Kako nad stres, ki na delovnem mestu tare kar polovico Slovencev?
Požigalec v rži

Požigalec v rži

LUD Literatura, 14. december 2016 ― Leta 2011 je umetnik Richard Prince v newyorškem Centralnem parku po tleh razgrnil belo rjuho in nanjo razporedil izvode svoje nove knjige. Glavni protagonist in tudi prvoosebni pripovedovalec je […]

Maria Pawlikowska Jasnorzewska: Naravi

Poiesis, 14. december 2016 ― Narava, vsemogočna, bodi mi danes domovina! Naj ti bom podložna, s celim svojim grenkim srcem … (Kar sicer itak sem! Hote ali proti svoji volji bom morala nekoč umreti na tvoj ukaz …)   Neusmiljena, tako do močnih kot do šibkih, si bila prva in boš zadnja. Zmagoslavno se boš pojavila sred ruševin, ob zatonu človeštva, kot zimzelen na mrtvaških spomenikih.   Tvoj prapor: m a v r i c a – naj bo tudi moj, tako pisan kot nobeden drug na svetu. Ker kaj naj mi pod njim grozi? Kdo je od tebe močnejši, da bi naju ponižal? Kdo bi me lahko izgnal iz tvojih vseobjemajočih posesti?   Ker kje so tvoje meje, najstarejša patria? Sonce in mesec – najina, in mlečnih cest razlitje. Kdo naj bi naju premagal, kdo bil močnejši od naju? Pred kom trepečejo vladarji, ko jih branijo štabi zdravnikov?   Mavrica, zastava, ki se viješ nad vsemi paviljoni vseh držav! Roke okupatorjev te ne morejo doseči! Sedembarvno kokardo hočem nositi na prsih in na velikost narodov gledati čez rame.   Moja polomljena krila, potrgano preteklost polagam predte. Od zdaj naprej, žareča od ponosa, bom gledala brez strahu in brez zanosa na spreminjajoči se vsako leto [...]
Izjave 10-letja 2006-2016

Izjave 10-letja 2006-2016

STRIP.ART.NICA, 13. december 2016 ―   Družba Kronika slovenske neumnosti Desetletje najneumnejših izjav, s kakšno pametno vmes, zbranih v hudo zabavni knjigi: Izjave 10-letja »Na neki FB-strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan.« Predsednik SDS Janez Janša na Twitterju o medijski prostituciji © Tomaž Lavrič […]
Iztok Šori: Samskost

Iztok Šori: Samskost

ARS Izšlo je, 13. december 2016 ― Sociolog dr. Iztok Šori je v svoji prvi znanstveni monografiji z naslovom Samskost in s podnaslovom Med ideologijo družine in ideologijo izbire analiziral življenjski položaj samskih ter tako problematiziral marsikateri kliše o njih. Več o tematiki bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
»Tu je očitno važen le nov knauf, za avtentičnost se pa vsem jebe«

»Tu je očitno važen le nov knauf, za avtentičnost se pa vsem jebe«

Airbeletrina, 13. december 2016 ― Nova knjiga Lucije Stepančič je zabavno branje, čeprav je tisto, kar zares pritegne in kar teče pod tokom jezika, avtoričin smisel za črno. Mestoma se zdi celo, da s svojim sarkazmom reže zrak, bralec pa se počuti, kot bi mu avtorica določene misli snedla z jezika in jih vstavila v svoje tokrat izjemno zgoščene kratkozgodbene zapise, v katerih nobena beseda ni odveč.
Kdaj bo Shakespeare postal ženska? - Eva D. Bahovec in Valerija Vendramin (poročilo z dogodka)

Kdaj bo Shakespeare postal ženska? - Eva D. Bahovec in Valerija Vendramin (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 13. december 2016 ― Ob zaključku Shakespearovega leta je prav, da se spomnimo tudi na žensko. Virginia Woolf si jo zamislila kot fantazijsko Shakespearovo sestro, ki ji ni preostalo drugega kot samomor. Toda mrtva pesnica je naša aktualna dediščina. Prva je svoje ugotovitve predstavila Eva Bahovec. Poleg predstavitve Shakespearovih ženskih likov in njihovih bolj ali manj neprijaznih usod je bilo predavanje namenjeno aktualizaciji nekaterih glavnih pojmov feminizma in psihoanalize in soočanju z vse pogostejšimi primeri sovražnosti do žensk in simbolnega nasilja. Na predavanju so sodelovale Valerija Vendramin, Gaja Lukacs-Čufer in Sara Svati Sharan.
še novic