Parada heteroseksualcev

Vrabec Anarhist, 15. januar ― Blaž Iršič: Parada heteroseksualcev, LUD Literatura, 2025 »Pijan sem, / osamljen / in v napačnem nadstropju.« Ko v tretji pesniški zbirki Blaža Iršiča, Parada heteroseksualcev, ob površnem branju poskušamo najti...
Predstavitev knjige Je moje življenje gora

Predstavitev knjige Je moje življenje gora

Knjižnica Slovenska Bistrica, 14. januar ― V Knjižnici Josipa Vošnjaka smo v ponedeljek, 12. januarja 2026, gostili Natašo Privošnik in njeno dolgoletno prijateljico Marto Rojnik. Obiskovalcem sta spregovorili o življenjskih preizkušnjah, pogumu in prijateljstvu, ob tem pa predstavili tudi knjigo Je moje življenje gora, ki temelji na življenjski zgodbi Nataše Privošnik in jo je po njenem pripovedovanju zapisala pisateljica Irena Štusej. Knjiga razkriva izjemno življenjsko pot Nataše Privošnik, ki se je že ob rojstvu soočila s prirojeno nepravilnostjo ustnice in pozneje s številnimi hudimi zdravstvenimi preizkušnjami. Prestala je več operacij na srcu, tumorje na možganih, raka, možgansko kap in srčni infarkt, a kljub temu je ohranila voljo do življenja, pri čemer ji je bila največja opora hčerka Liza. Svojo zgodbo je delila tudi Marta Rojnik, ki jo je zaznamovala diagnoza raka na dojki. Spremenila je delo na kmetiji, prevzela vodenje družinske pivovarne, v oporo pa so ji bili družina, cvetje in njeni labradorki. Nataša in Marta sta po okrevanju našli moč v planinstvu. Od domačih gričev sta pot nadaljevali med InPlanince, kjer se planinstvo odpira tudi osebam z invalidnostjo. Natašin največji dosežek je vzpon na Triglav, na katerega je še posebej ponosna, saj je dokaz, da je mogoče kljub omejitvam doseči najvišje cilje. Poleg hoje v hribe se ukvarja tudi s paraplezanjem, prilagojenim plezanjem za invalide. Knjiga ima tudi dobrodelno noto, saj je izkupiček od prodaje namenjen dokončanju planinskega doma na Treh kraljih, ki bo prilagojen tudi osebam z gibalnimi ovirami. Osrednje sporočilo knjige je pomen pogovora o čustvih, vztrajnosti in upanja. Nataša Privošnik poudarja, da tudi v najtežjih trenutkih pride dan, ko bo bolje, ter opozarja na pomen razumevanja in sočutja do ljudi z nevidnimi stiskami. Nataša s svojo srčnostjo, pogumom in skrbjo za ranljive ostaja navdih ter vzor, da se tudi iz najtežjih preizkušenj lahko rodi nova moč. Tadeja Skrbinek

Literarna rezidenca Hello World

Društvo slovenskih pisateljev, 14. januar ― Dear Slovene Writers’ Association At The Danish Centre for Writers and Translators at Hald Hovedgaard we are pleased to announce that the Call for Applications for our international residency programme is now OPEN: The Hello World Literary Residency The programme runs this summer from June 15 – August 10, 2026. During these eight weeks we invite four different writers to spend two consecutive weeks each at Hald Hovedgaard. Who can apply? Writers who, as sole author have had at least two books of prose or poetry published. The residency is free of charge and each writer will receive a grant of EUR 1.000,- to cover food and travel expenses. Deadline for application: 16th of March 2026 Apply here: General information about Hald Hovedgaard: Please share this opportunity with your network to make sure that writers from your country/region/organization do not miss this opportunity. Applicants will receive an answer in the beginning of April. Thomas Sætre Rafn
Ne pusti, da se utopim

Ne pusti, da se utopim

Airbeletrina, 14. januar ― Diptih je knjiga dveh novel francoske novinarke, režiserke in pisateljice Colombe Schneck (1966). V prvi noveli, Mali buržujki, ki jo avtorica posveča svoji preminuli prijateljici Emmanuelle, spremljamo prijateljstvo dveh deklet iz visoke francoske družbe skozi leta, dokler ena od njiju neozdravljivo zboli in umre. V drugi, Milina kravla, pa opazujemo ljubezenski odnos med Colombe in Gabrielom, ki nimata prav nič skupnega, pa se vseeno usodno zapleteta, dokler tudi tu ne pride do razpada. Obe noveli imata torej skupen lok zbliževanja in oddaljevanja dveh ljudi, le da gre v prvi za prijateljici, v drugi pa za ljubimca – kar pa ne pomeni, da je ena manj čustveno uničujoča od druge. Schneck se namreč zaveda pomena in kompleksnosti prijateljskega odnosa, ki ga zaznamujejo vse mogoče reči, ne samo zunanji dogodki ali značajske lastnosti, temveč tudi pravila okolja, iz katerega prihajamo – zato tudi tako buržujsko povzpetniški naslov prve novele, v kateri ena izmed prijateljic prihaja iz visoke buržoazije, druga pa se tega boleče zaveda. Iz obeh novel bi lahko tudi sklepali o avtofikcijskosti pisanja, a to niti ni pomembno, saj gre za tematsko vseeno tako široke in univerzalne teme, da se zlahka znajdemo tudi brez posebnega znanja o avtorici. Obe noveli imata torej skupen lok zbliževanja in oddaljevanja dveh ljudi, le da gre v prvi za prijateljici, v drugi pa za ljubimca – kar pa ne pomeni, da je ena manj čustveno uničujoča od druge. Prva novela ostaja tista bolj pretresljiva, tudi bolj surova v smislu odraščajoče krutosti v povezavi z naivnostjo in pomanjkanjem izkušenj, zato bolj udari, druga pa je v tem smislu že bolj trezna, napisana z malo več distance. Sta si pa blizu po slogu, ki je prepoznaven, ne le zaradi pogostih kratkih stavkov, ampak tudi zaradi pedantnosti, pozornosti na detajle, kar naj bi se načeloma skoraj izključevalo, a v tem primeru deluje sveže, neobloženo, neobremenjeno (ravno nasprotno od njenih literarnih likov): »Hiša je iz rožnateg

Mistični pejsaži – glas iz prostora med besedami

KUD Logos, 13. januar ― MISTIČNI PEJSAŽI Kdaj ste nazadnje slišali ali prebrali pesem – ali vsaj nekaj verzov –, ki so se vas resnično dotaknili in vas za hip iztrgali iz ropota vsakdana, iz nenehnega gledanja v zaslone, iz zaprtosti v slušalke ali iz angažmajev, katerih pomen se vam je že zdavnaj izmuznil? Morda ob večernem vračanju domov, ko Prispevek Mistični pejsaži – glas iz prostora med besedami je bil najprej objavljen na KUD Logos.
Vinko Ošlak: Konrad

Vinko Ošlak: Konrad

MMC Knjige, 13. januar ― Pravijo, da človeka prepoznaš po prijateljih, s katerimi se druži, ali po knjigah, ki jih bere. Vinka Ošlaka, pesnika, esejista, kronista in prevajalca, prepoznavam po knjigah, ki jih je prevedel ali napisal. Gre za skoraj sto naslovov.

Sedem let

Vrabec Anarhist, 12. januar ― Nož vztrajno zabada v papir. »Jan, nehaj,« pravi mami. Druga mami. Mami Maja. Ne neha. »Jan, nehaj,« se razjezi mami. Druga mami. Mami Maja. Ne neha, le še sunkoviteje zabada...

RAZPIS OB STOLETNICI NEDELJE (1926–2026) 

Društvo slovenskih pisateljev, 12. januar ― Sto zgodb za sto let  Napišite otroško zgodbo za Nedeljo Tednik Nedelja na Koroškem razpisuje ob svoji 100-letnici izhajanja natečaj kratkih zgodb za otroke in odrasle otroke. K pisanju zgodb vabi Nedelja slovenske avtorice in avtorje na Koroškem, v Sloveniji, Italiji, na Madžarskem ali kjerkoli že po svetu živijo. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki pišejo ali želijo napisati zgodbo za otroke in bi v Nedelji radi objavili svojo zgodbo. Edini pogoj je, da zgodba še ni bila kjerkoli objavljena ter da je napisana v preprostem, razumljivem in lahko berljivem jeziku.  Zgodbe bodo v Nedelji od marca 2026 dalje objavljene vsak teden na otroški strani, teden pozneje pa na spletu. Na koncu tega projekta Nedelje bo objavljenih 100 zgodb, ki naj tako poveže vse slovensko pišoče – znane in še neznane – doma in po vsem svetu.  Obseg: Zgodba naj obsega 3000 do največ 3500 znakov s presledkom. Lahko je napisana tudi v verzih.  Rok: Roka za oddajo zgodbe ni. Zato oddajte zgodbo čim prej. Zgodbo pošljite na naslov: redakcija@nedelja.at Prosimo, posredujte ta razpis tudi ljudem, za katere mislite, da bi jih lahko zanimal.
Meditativni odtisi spomina, vračanja, duše

Meditativni odtisi spomina, vračanja, duše

Airbeletrina, 12. januar ― Z novo knjigo Počivališča na poti eden najuspešnejših sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev Dušan Šarotar nadaljuje svojo pot po slikovitih notranjih pokrajinah, ki jih umešča v vsakokratne zunanje pejsaže, da bi z njimi nagovoril osebni, pa tudi družbeni zgodovinski spomin. Ob Feriju Lainščku, Vladu Žabotu, Milanu Vincetiču, Štefanu Kardošu, Branku Šömnu, Vladimirju P. Štefancu in Suzani Tratnik je nemara najprepoznavnejši »prekmurski pisatelj«, večni zasledovalec in literarni fotograf melanholične duše neskončne ravnice, geografsko zajezene med Muro in Rabo, ki se v samotni tišini odstira občutljivemu notranjemu ušesu premišljevalca. Geografsko majhna, a umetniško bogata deželica med rekama napaja Šarotarjev bogati literarni svet, ki se razprostira skozi njegove romane, kratke zgodbe, eseje, literarne potopise, scenarije, poezijo in fotografijo. Kot je zapisal v lirični duhovni monografiji Pomurja Občutek za veter leta 2004: »Vedno bom le šepetal kot ravnina, ki ni ne morje ne zemlja, in ki raste v meni.« Geografsko majhna, a umetniško bogata deželica med rekama napaja Šarotarjev bogati literarni svet, ki se razprostira skozi njegove romane, kratke zgodbe, eseje, literarne potopise, scenarije, poezijo in fotografijo. Misel, da pisatelj že četrt stoletja piše eno in isto knjigo, kot je povedal v davnem intervjuju, je literarni občutek, ki spremlja velike avtorje. Počivališča na poti brez dvoma nadaljujejo to pot, to Knjigo. Pet popotnih esejev, ki jih spremljajo avtorjeve melanholične, sugestivne črno-bele fotografije, tudi tokrat izpisuje vase obrnjena, molovsko zamolkla, počasna in zgoščena pisava (»Pišem predvsem v ritmu tistih, ki hodijo peš,« je nekoč zapisal). Kot taka skozi specifično metaforiko in temno slutljivostjo odstira pozabljeni, ali bolje, znova najdeni spomin. Spomin kot intimna introspekcija na eni strani in zgodovinska angažiranost na drugi je osrednji motiv pisateljevega opusa. Proces, ki se udejanja skozi besede in podobe, na
še novic