Novice

podkasti

Madžarski organist László Fassang

Madžarski organist László Fassang

ARS Obiski kraljice, 13. januar 2020 ― Z glasbo francoskih skladateljev in lastnimi improvizacijami Oddajo namenjamo koncertu  madžarskega organista Lászla Fassanga. Vsestranski umetnik, eden vodilnih svoje generacije, nastopa po Evropi, v severni Ameriki in na Japonskem, kjer navdušuje s svojo muzikalnostjo, tehnično virtuoznostjo in z izjemnimi sposobnostmi improviziranja. Večkrat je gostoval tudi v Sloveniji, med drugim v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani, kjer je pred dobrim desetletjem  Orglarstvo Močnik postavilo nove orgle. Na orgle francoskega simfoničnega tipa je madžarski umetnik izvedel program del francoskih skladateljev ter svoje domišljene improvizacije.

Šoa – spominjajmo se… ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta…

ARS Kulturna panorama, 12. januar 2020 ― Tudi o razstavah Guštanj za jutrno na Ravnah na Koroškem in Zajčja luknja v CD v Ljubljani, Benečiji - tako blizu/tako daleč in nagrajencu JSKD za življenjsko delo Franciju Pivcu Teme tokratne oddaje so: Šoa – spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar)  Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno – o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« – v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije  (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)  
Suzana Koncut

Suzana Koncut

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 12. januar 2020 ― Dobitnica nagrade Prešernovega sklada za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil v zadnjih treh letih »Prevajalski opus Suzane Koncut je serija konsistentnih jezikovnih gest, ki francosko literarno in znanstveno kulturo približujejo slovenski javnosti, njihovo avtorico pa uvrščajo med najbolj poglobljene slovenske prevajalce in prevajalke srednje generacije,« je med drugim zapisano v obrazložitvi odločitve, da Suzana Koncut prejme nagrado Prešernovega sklada za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil v zadnjih treh letih. Svojo prevajalsko poetiko, ki sta jo dolga leta sooblikovala ples in koreografija, bo Suzana Koncut podrobneje predstavila v tokratni oddaji.
“Fotografija sama ne more niti lagati niti govoriti resnice”

“Fotografija sama ne more niti lagati niti govoriti resnice”

ARS Likovni odmevi, 11. januar 2020 ― Kako družba fotografiji podeljuje njeno skoraj magično moč? Tudi o tem razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost. Stik in podobnost sta temelja ene veje magije – predmet je po načelih simpatetične magije na drug predmet zmožen vplivati, kadar sta si podobna ali kadar med njima obstaja stik. Prav stik in podobnost sta ključna tudi za fotografijo – fotografija s fotografiranim načeloma deli podobnost in fizični stik – nenazadnje gre za odtis odboja svetlobe na fotosenzibilen material. Torej nič nenavadnega, da smo fotografiji vse od njenega nastanka pripisovali posebno, skoraj magično moč. Tudi o tem, kako družba fotografiji podeljuje to moč, pa razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava je deli festivala Slovenija 2050 in je nastala v sodelovanju z zavodom Membrana in revijo Fotografija. O fotografiji, magiji in resničnosti sta razmišljala kuratorja razstave Jan Babnik in Jasna Jernejšek.
Dolittle, Čas deklištva, Gospodje, SFC v letu 2020, Balkam

Dolittle, Čas deklištva, Gospodje, SFC v letu 2020, Balkam

ARS Gremo v kino, 11. januar 2020 ― Novo delo Grete Gerwig Čas deklištva in komična kriminalna akcija Gospodje – sta dve izmed filmskih premier v tem tednu. V oddaji tokrat ocenjujemo družinsko pustolovščino Dolittle, novo delo – romantično dramo Grete Gerwig Čas deklištva in komično kriminalno akcijo Guyja Ritchieja Gospodje. Poleg tega se oziramo po projektih Slovenskega filmskega centra v letošnjem letu in pregledu snemalsko najuspešnejših filmov v zadnjih dveh letih s področja nekdanje Jugoslavije z naslovom Balkam.
O Ljubljani

O Ljubljani

ARS Za en bokal muzike, 10. januar 2020 ― Jedro oddaje so posnetki, ki so bili na radiu prvič predvajani leta 1974. V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali pesmi o Ljubljani. Vsebinsko so nekatere bolj, druge manj povezane z mestom samim, izbor pa je nastal iz starejših oddaj in arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Jedro oddaje so posnetki, ki so bili na radiu prvič predvajani leta 1974.
Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

ARS Izšlo je, 10. januar 2020 ― Definitivno drugačen roman priznane pisateljice. Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

O nagradah v slovenskem literarnem prostoru

ARS Arsov forum, 10. januar 2020 ― So nagrade danes res le še socialni korektiv? Podeljevanje nagrad in priznanj naj bi bilo ena izmed uveljavljenih oblik kanonizacije ustvarjalcev oziroma njihovih del. Pregled nagrad, namenjenih izvirnemu slovenskemu leposlovju, pokaže, da je večina izmed dvaindvajsetih nagrad, ki jih potencialno lahko prejme ustvarjalec, če ustvarja v vseh literarnih vrstah za najrazličnejše starostne skupine bralcev, mlajša od trideset let. Kaj je bilo pred letom 1980? Je bilo nagrad proporcionalno manj zaradi manj izdanih knjig? In čemu bi pripisali razmeroma številne nagrade, ustanovljene po letih 1990 in 2000? Kakšna je razlika med sočasno presojo knjig in zgodovinskim sitom? Kakšna so merila vrhunskosti? In, ne nazadnje: so nagrade danes res samo socialni korektiv? O teh in drugih vprašanjih bomo v oddaji Arsov forum razmišljali z gosti: izr. prof. dr. Andrejem Blatnikom, prof. dr. Mileno Milevo Blažić, pisateljico in prevajalko Suzano Tratnik in prof. dr. Alojzijo Zupan Sosić.
Hector Berlioz /4/

Hector Berlioz /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. januar 2020 ― V današnji oddaji predstavljamo njegove opere in samostojne koncertne uverture. Po predstavitvi Berliozove „dramatične simfonije“, začetkov programske glasbe, Rekviema in posvetne vokalne glasbe, seveda ne smemo pozabiti na preostali del opusa francoskega velikana. V današnji oddaji predstavljamo njegove opere in samostojne koncertne uverture.
Violinski koncerti – Zvedava prihodnost

Violinski koncerti – Zvedava prihodnost

ARS Čas, prostor in glasba, 9. januar 2020 ― V oddaji tokrat predstavljamo komorni Koncert za violino in sedem inštrumentov Slavka Osterca, zgodnji Koncert za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca, dva stavka iz […] V oddaji tokrat predstavljamo komorni Koncert za violino in sedem inštrumentov Slavka Osterca, zgodnji Koncert za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca, dva stavka iz Koncerta za violino in orkester št. 3 Blaža Arniča in prvi stavek Koncerta za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa. Med tema je petdeset let razlike, pri čemer je naš Blaž Arnič veliko prej kot Američan Philip Glass nakazal pot, ki se je potem uveljavila po vsem svetu.

109: Najboljši filmi leta 2019

FilmFlow, 8. januar 2020 ― V zadnji epizodi, ki smo jo posnele v letu 2019, se Ana Jurc, Petra Meterc, Maja Peharc in Ana Šturm sprehodimo skozi preteklo filmsko leto. Iz raznolikega nabora leta, ki so ga zaznamovali digitalno pomlajšani Robert De Niro, najbolj izvirne kritike filma Mačke, slovo pionirke francoskega novega vala Agnes Varda, Baby Yoda in pojoči Adam […]
Beneška Slovenija in jezik

Beneška Slovenija in jezik

ARS Jezikovni pogovori, 8. januar 2020 ― »V Benečiji je meja govorila, četudi smo mi molčali.« (Donatella Ruttar) Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Tomaž Grom

Tomaž Grom

ARS Oder, 8. januar 2020 ― In 20 let zavoda SPLOH Ustvarjanje na presečišču glasbenih, uprizoritvenih in intermedijskih umetnosti; osvobajanje od vnaprej danih oblik, sintaks, ritmik in zvočnih spektrov; tveganje, živost, naključnost, nepredvidljivost, odprtost – s pravico do napake. Do procesno in raziskovalno naravnanih del. To je le nekaj stavkov, s katerimi lahko orišemo ustvarjalni pristop kontrabasista, elektrofonika in skladatelja Tomaža Groma, ustanovitelja in programskega vodje zavoda Sploh. Z njim tokrat o pristopu k ustvarjanju, ki ga ne pogojujejo pričakovanja in konvencije, pa tudi ne številke (občinstva, produkcijskih enot, …), pa tudi o improvizaciji, delu z mladimi in še čem.

Percy Bysshe Shelley: Poeziji v bran

ARS Esej na radiu, 7. januar 2020 ― Percy Bysshe Shelley je bil eden najpomembnejših britanskih romantičnih pesnikov in velja za enega boljših lirikov angleškega jezika Pred dvesto leti je angleški pesnik Percy Bysshe Shelley objavil delo Poeziji v bran. Bil je med najpomembnejšimi britanskimi romantičnimi pesniki in velja za enega boljših lirikov angleškega jezika. Zaradi svoje radikalne poezije, pa tudi političnih in družbenih prepričanj za svojega življenja ni bil priznan. Najbolj slovi po klasičnih pesmih, kot so Ozymandis, Oda zahodnemu vetru in Maska anarhije. V oddaji Esej na radiu boste slišali del omenjenega eseja P. B. Shelleyja Poeziji v bran.
Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

ARS Ars humana, 7. januar 2020 ― 20. januarja se je, davnega leta 1884, začelo sistematično raziskovanje Škocjanskih jam. V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.
Hector Berlioz /1/

Hector Berlioz /1/

ARS Skladatelj tedna, 7. januar 2020 ― Romantik po duši in v svojem ustvarjanju, mož, ki sta mu sloves in priznanje množic za življenja venomer polzela iz rok, danes pa velja za očeta programske simfonije in svojevrstno glasbeno osebnost 19. stoletja. Romantik po duši in v svojem ustvarjanju, mož, ki sta mu sloves in priznanje množic za življenja venomer polzela iz rok, danes pa velja za očeta programske simfonije in svojevrstno glasbeno osebnost 19. stoletja. Berliozova Fantastična simfonija je šolski primer prve programske skladbe, iz katere je njegov sodobnik Franz Liszt razvil eno najpomembnejših oblik 19. stoletja, simfonično pesnitev. Sprva je na očetovo prigovarjanje študiral medicino, a ob prvem seciranju trupla se mu je študij zagabil. Zavetje in spodbudo je našel v glasbi, ki mu je bila blizu že od otroštva.
še novic