ARS Skladatelj tedna, 18. januar 2020 ― Nekatere glasbene bitke ne slikajo dejanskih spopadov z orožjem, bobni in fanfarami, temveč pripovedujejo o boju med dobrim in zlim. To tematiko pogosto najdemo v […] Nekatere glasbene bitke ne slikajo dejanskih spopadov z orožjem, bobni in fanfarami, temveč pripovedujejo o boju med dobrim in zlim. To tematiko pogosto najdemo v ensaladah. Najbolj znani skladatelj takšnih skladb je Matheo Flecha, ki je ustvarjal v tridesetih in štiridesetih letih šestnajstega stoletja. Njegove ensalade je skoraj trideset let po njegovi smrti izdal njegov nečak in o njihovi priljubljenosti pričajo nešteti prepisih in priredbe. Poleg Flechove glasbe v oddaji predstavljamo tudi skladbe Bernarda Storaceja, Clémenta Janequina, Andree Gabrielija in Andréja Philidorja.

ARS Izšlo je, 17. januar 2020 ― Tretji primer Tarasa Birse oziroma njegov prvi primer v vlogi samostojnega podjetnika Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, kot nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, kot zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s.p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje Kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju.

ARS Svet kulture, 17. januar 2020 ― Koncert cikla Carpe Artem in podelitev Smerkoljeve nagrade V Domžalah se je ta teden s strokovnim srečanjem in slavnostno otvoritvijo, na kateri so nagradili izstopajoče literarne in video izdelke mladih bralcev, začel 10. mednarodni literarni festival Bralnice pod slamnikom. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem bo nocoj ob pol osmih četrti koncert osme sezone, na katerem bodo v Kazinski dvorani v Mariboru nastopili nekateri najboljši slovenski solisti in komorni glasbeniki. Nocoj bodo podelili nagrado za operne pevce, nagrado Sama Smerkolja. Letošnja prejemnica je mezzosopranistka Božena Glavak, ki je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, “s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami in s svojim celotnim življenjskim opusom trajno obogatila slovensko operno in glasbeno zakladnico ter tudi mednarodni operni prostor.”

ARS Arsov forum, 17. januar 2020 ― Predstavili bomo letošnja prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo, fotografa Stojana Kerblerja in koreografa ter plesalca Milka Šparembleka, ter šest nagrajencev Prešernovega sklada Prešernovi nagradi za življenjsko delo: fotograf Stojan Kerbler koreograf in plesalec Milko Šparemblek   Nagrade Prešernovega sklada prejmejo: režiser Rok Biček za film Družina kostumograf Alan Hranitelj za razstavo Vzporedni svetovi Alana Hranitelja igralka Nina Ivanišin za vloge ustvarjene v zadnjih treh letih akordeonist in skladatelj Luka Juhart za umetniške dosežke v zadnjih treh letih prevajalka Suzana Koncut za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil v zadnjih treh letih oblikovalec Nejc Prah za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih

ARS Jezikovni pogovori, 15. januar 2020 ― Lutke so odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter izboljšujejo medsebojne odnose. Lutke v zadnjih letih postajajo uveljavljena metoda za doseganje učnih načrtov, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti v Ljubljani. Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako kontinuirana, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanje različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so imeli otroci ob uporabi lutk boljšo pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori.

ARS Oder, 15. januar 2020 ― Človeštvo v kolesju časa, odvisno tudi od logike naključij Mislec Yuval Noah Harari, profesor zgodovine na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, v svojih esejskih poljudnoznanstvenih besedilih, s katerimi se vrača v preteklost evolucije velike zgodbe človeštva, izbira in prepleta ideje in znanstvene teorije sedanjosti ter z bolj ali manj provokativnimi zamislimi preigrava scenarije prihodnosti. Njegove knjižne uspešnice Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo deus: kratka zgodovina prihosnosti in 21. nasvetov za 21. stoletje, ki jih v prevodu lahko beremo tudi pri nas, navdihujejo Festival Slovenija 2050 in sestavljajo motivni temelj koprodukcijske predstave Cankarjevega doma, ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega. O znanstvenem kabaretu, formalno in žanrsko raznolikem performansu tokrat z dramaturginjo predstave Petro Pogorevc.

ARS Skladatelj tedna, 14. januar 2020 ― Številni renesančni skladatelji so zabavali poslušalce tako, da so v vokalni glasbi posnemali trobente, bobne, streljanje topov in druge zvoke, ki so značilni za oborožen spopad. Prve glasbene ilustracije bojevanja so že iz štirinajstega stoletja. Številni renesančni skladatelji so zabavali poslušalce tako, da so v vokalni glasbi posnemali trobente, bobne, streljanje topov in druge zvoke, ki so značilni za oborožen spopad. Sčasoma so glasbene bitke v velikonočni liturgiji dobile posebno vlogo in jo obdržale vse do druge polovice osemnajstega stoletja. Organisti so jih izvajali kot komentar k latinski velikonočni sekvenci, ki govori o boju med življenjem in smrtjo po Jezusovem križanju. A zdi se, da je glavni navdih bila ves čas očaranost nad zvočnimi efekti in značilnimi bojnimi motivi.