Novice

podkasti

Litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur

Litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur

ARS Obiski kraljice, 2. marec 2020 ― in njen recital v cerkvi svetega Jakoba v Pragi V tokratni oddaji Obiski kraljice predstavljamo koncert, ki ga je v cerkvi svetega Jakoba v Pragi izvedla litovska orglavka Renata Marcinkuté Lesieur. Umetnica je študirala klavir in orgle na Litovski akademiji za glasbo in gledališče, izpopolnjevala pa se je na salzburškem Mozarteumu in na seminarjih pri priznanih orglavcih po Evropi. Kot solistka redno nastopa z Litovskim nacionalnim simfoničnim ordestrom, Litovskim komornim orkestrom ter z najboljšimi zbori iz Litve.
Vpliv ukrepov za zajezitev koronavirusa na kulturni utrip

Vpliv ukrepov za zajezitev koronavirusa na kulturni utrip

ARS Kulturna panorama, 1. marec 2020 ― Spremljali pa smo tudi sejo parlamentarnega odbora za kulturo Kako na delovanje kulturnih ustanov in kulturno-umetniški utrip vplivajo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa pri nas in v sosednjih državah, je osrednje vprašanje tokratne oddaje. Nadaljujemo s sejo odbora za kulturo in razstavo Sandija Červeka, ki je sicer ne morete obiskati, ker je galerija zaprta za obiskovalce, še pred zaprtjem Galerije mesta Ptuj pa si je njegovo razstavo ogledala Irena Kodrič Cizerl. Vabljeni k poslušanju!
Josip Osti

Josip Osti

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 1. marec 2020 ― Pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Josip Osti praznuje 75 let Pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Josip Osti, rojen leta 1945 v Sarajevu, je bil že pred selitvijo v Slovenijo leta 1990 vnet ambasador slovenske poezije, več kot dve desetletji pa tudi sam ustvarja v slovenščini. Izdal je skupaj 37 pesniških zbirk, 11 proznih knjig in 29 esejističnih. Leta 1994 je bil nagrajenec Vilenice, prejel pa je tudi Veronikino, Župančičevo, Jenkovo in številne druge nagrade. Prihodnji teden bo praznoval 75 let in ob tej priložnosti ga je Vlado Motnikar povabil v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom.
Goran Bertok

Goran Bertok

ARS Likovni odmevi, 29. februar 2020 ― Fotografija med življenjem in smrtjo Čeprav je umetnik Goran Bertok diplomirani novinar, tega poklica nikoli ni opravljal. Deluje namreč kot fotograf. Njegove fotografije pa so vse prej kot običajne. Zanimajo ga meje človeškega telesa, približevanje smrti, spogledovanje z njo in kaj ostane od človeka po smrti. V ljubljanski galeriji Photon je razstavil fotografsko serijo Lakota, ki na umetniško-portretni način prikazuje mlado anoreksično žensko. V spremnem besedilu so med drugim zapisali: »Goran Bertok se tudi v najnovejši seriji ukvarja z minljivostjo človeškega telesa. Vendar iz nekoliko drugačne perspektive; predstavi nam iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane.« Z avtorjem se je o tem in njegovih prejšnjih projektih pogovarjal Žiga Bratoš.
Navadna ljubezen, Posebni, Izven igrišča, retrospektiva vzhodnonemškega filma, umrl je Max von Sydow

Navadna ljubezen, Posebni, Izven igrišča, retrospektiva vzhodnonemškega filma, umrl je Max von Sydow

ARS Gremo v kino, 29. februar 2020 ― ocene treh filmov z rednega sporeda kinematografov, retrospektiva v Cankarjevem domu v Ljubljani, umrl je eden najljubših igralcev Ingmarja Bergmana V oddaji Gremo v kino bomo ocenili britansko romantično dramo Navadna ljubezen, film Posebni – novo delo režiserjev uspešnice Prijatelja – in športno dramo Izven igrišča. Poročali bomo o retrospektivi vzhodnonemškega filma v Cankarjevem domu v Ljubljani, posvetili se bomo tudi karieri Maxa von Sydowa – izjemnega igralca, ki je prejšnjo nedeljo umrl.

Jan Dismas Zelenka /

ARS Skladatelj tedna, 29. februar 2020 ― Skladbe Zelenke predstavljajo subtilno mešanico italijanske in francoske elegance, prepleteno z osebnim slogom, v njegovih, tudi sakralnih delih, je večkrat zaznati tudi operne elemente. Število njegovih nalog in zadolžitev na dresdenskem dvoru se je s časom povečalo. Po prihodu petih mladih pevcev v Dresden leta 1730 je Zelenka prevzel pomembno vlogo pri njihovem nadaljnjem šolanju, hkrati je začel sestavljati zbirko italijanskih opernih in kantatnih partitur. Popisal je vsa posvetna dela, ki jih je premogel; s številkami, ki jih je dodelil posameznim kompozicijam, je danes mogoče rekonstruirati manjkajoči inventar. Vanj je vnesel tudi mnoge Hassejeve arije, ki jih je ta njegov, nesojeni tekmec v Dresden prinesel leta 1731, ko se je tja preselil s svojo ženo, priznano operno pevko. Nekaj arij v italijanskem opernem slogu pa je napisal tudi sam.
Veronika Simoniti: Fugato

Veronika Simoniti: Fugato

ARS Izšlo je, 28. februar 2020 ― Zgodbe iz zbirke Fugato so cepivo proti brezbrižnosti, je o njih zapisal Milan Dekleva. Konec februarja je pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti objavila svojo tretjo zbirko kratkih zgodb z naslovom Fugato in s podnaslovom Oblike bega. Tudi tokrat je zbirko zasnovala zelo preudarno; njene zgodbe se odlikujejo z etično občutljivostjo, elegantno pripovedjo in jezikovnim bogastvom. Več o zbirki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz zgodb June in Venice ter Njen glas. Vabljeni k poslušanju.

Jan Dismas Zelenka

ARS Skladatelj tedna, 28. februar 2020 ― Glasba Zelenke je nedvomno presenetljiva in sveža. Na kar v resnici lahko pomislimo že ob omembi njegovega priimka. Tistim, ki imajo že vnaprej izoblikovana stališča o tem, kako naj bi glasba 18. stoletja zvenela, se bo velik del Zelenkine glasbe zdel nekako brezčasen, morda celo utopičen in brez vsakih omejitev. Pri oblikovanju lastnega – prefinjenega glasbenega jezika, za katerega je značilna močna ekspresivnost in pristna duhovna globina, pa Zelenka ni črpal le iz lastnih idej – navdihovali so ga tudi italijanski mojstri iz 16. in 17. stoletja, med njimi Palestrina in Frescobaldi. Glasba Zelenke je zaradi močne individualnosti sredi baročne tradicije nedvomno presenetljiva in sveža. Na kar v resnici lahko pomislimo že ob omembi njegovega priimka. Tá se namreč nanaša na zeleno barvo, barvo življenja, rasti, razvoja in seveda – svežine. Taka je med drugim tudi njegova Uvertura za 7 koncertantov v F-duru -zveni vseskozi sveže in kljub petim stavkom prav nič duhamorno.
Ex improviso V

Ex improviso V

ARS Čas, prostor in glasba, 27. februar 2020 ― Mojstrovanje V mestecu Zerfaliu sredi Sardinije ohranjajo ples in glasbo, ki imata sled srednjeveških plesov, zgledujočih se po tradiciji oddaljenih časov. Kako daleč sega ljudski spomin, je težko uganiti. Kar nekaj pa je odličnih skladateljev, ki so jih žive sledi spodbudile k ustvarjanju. Tarantela, sarabanda, tango in drugi plesi so polni zanimivih improvizacij, ki so spodbudili domišljijo mnogih velikih mojstrov.
Sandi Červek: DIALOGI 1+1=11

Sandi Červek: DIALOGI 1+1=11

ARS Svet kulture, 27. februar 2020 ― Dvom poganja ustvarjalnost Eden glavnih predstavnikov izstopajoče generacije prekmurskih slikarjev, ki so nase opozorili sredi 80-ih let 20. stoletja, je Sandi Červek, sicer tudi likovni pedagog ter grafični in scenski oblikovalec. V Galeriji mesta Ptuj je od danes na ogled razstava njegovih del z naslovom 1+1=11. Červek je najbolj poznan po črnih slikah, tokrat pa bomo lahko spoznali še njegovo koloristično plat. V Svetu kulture še o novem svežnju knjig Centra za slovensko književnost in založbe ŠKUC – med njimi so tri pesniške zbirke sodobnih slovenskih pesnikov, francoski roman Salamander in knjiga kratkih zgodb kubanskega pisatelja Virgilia Piñera.

Jan Dismas Zelenka /

ARS Skladatelj tedna, 27. februar 2020 ― Tudi on se ni izognil bolečini in trpljenju. Ne preseneča zato, če ju je večkrat vnesel v svojo, sicer mnogokrat radoživo glasbo. «Zelenko bi opisal kot ekcentričnega in zelo religioznega umetnika, hkrati kot prefinjeno in polnokrvno glasbeno osebnost«, je o njem zapisal dirigent in izvajalec njegovih del Reinhard Goebel. Njegovo stanje duha je bilo po večini precej katastrofalno, vsaj tako domnevamo – ampak umetnost vendar ni le potrjevanje ugodja, ampak je tudi trpljenje in bolj ali manj izoblikovan ugovor, kritika družbe…« Bolečini in trpljenju se ni izognil niti ta skladatelj. Ne preseneča zato, če ju je večkrat vnesel v svojo, sicer mnogokrat radoživo glasbo. Žalostinke preroka Jeremije izvirajo iz leta 1722 ali 1723; skladatelj jih je napisal v enem od svojih najbolj ustvarjalnih obdobij, to je v času, ko je postal dvorni skladatelj v Dresdnu; tam so nastala tudi njegova prva vélika dela.
Z Igro besed do boljših slovarjev

Z Igro besed do boljših slovarjev

ARS Jezikovni pogovori, 26. februar 2020 ― Kaj je digitalna jezikovna tehnologija in kakšno vlogo ima pri nastanku slovarjev besedna igra? Igra besed je med drugim preizkus v poznavanju besednih zvez, sestavljenih iz pridevnika in samostalnika, kot na primer rdeča jagoda. Računalnik ali aplikacija pametnega telefona ponudi začetek ali konec besedne zveze, igralec pa mora napisati besede, ki se najpogosteje pojavljajo na manjkajoči poziciji, ali pa denimo najti sopomenke. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila vodja Centra za jezikovne vire in tehnologijo ter raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, doktor Simon Krek, in raziskovalec na Centru za jezikovne vire in tehnologijo, doktor Iztok Kosem. Aplikacija Igra besed, ki jezikoslovcem pri izdelavi slovarjev omogoča množičenje, je namreč del evropskega projekta Elex.is, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti.
Gledališče za otroke in mlade

Gledališče za otroke in mlade

ARS Oder, 26. februar 2020 ― O umetniških in drugih izzivih kompleksnega in pomembnega področja ustvarjanja za najmlajše »Če pomislimo, da ima otrok pravico do hrane in varnega zavetja, do izobrazbe in igre, potem lahko dodamo tudi, da ima otrok na poti do svoje uresničitve pravico tudi do kulture in umetnosti. Tako spoznava življenje ne le racionalno, pač pa skozi različne zaznave in čustva na načine, ki mu ponudijo življenje bolj polno in lepo, kot če so za umetnost prikrajšani,« v članku z naslovom Otroci za zdrav in optimalen razvoj potrebujejo umetnost zapiše dr. Tina Bregant. Različnim vidikom razvejanega in kompleksnega področja gledališke produkcije za otroke in mlade bomo pozornost namenili tudi v ciklu oddaj Oder, ki bodo na sporedu enkrat mesečno. V uvodni oddaji bomo osvetlili stanje v širši krajini performativnih praks, namenjenih najmlajšemu občinstvu, predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks kulturnovzgojnih projektov in se dotaknili tako umetniških kot tudi produkcijskih izzivov tega pomembnega področja ustvarjanja za najmlajše. Gostji: mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta in medijska psihologinja, mag. Martina Peštaj, urednica Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.

041: Živa epizoda IV: Ženska-sokol in memoriam Rutger Hauer

O.B.O.D., 25. februar 2020 ― Enainštirideseto epizodo podkasta O.B.O.D. so agentje Mito, Igor in Aljoša posneli pred živim občinstvom v Slovenski kinoteki, kjer jim je družbo delal mojster mečevanja in prevajanja ter vsega srednjevekovnega Roman Vučajnk. Pred pogovorom so si ogledali film Ladyhawke oziroma Ženska-sokol (1985), film pa jim je služil za izhodišče, da so se spomnili kariere lani preminulega […]

Bernard Knox: Osvobajanje mojstrovine

ARS Esej na radiu, 25. februar 2020 ― Bernard Knox v eseju Osvobajanje mojstrovine predstavlja Torquata Tassa in njegovo pesnitev Osvobojeni Jeruzalem Nemški literarni zgodovinar Bernard Knox v eseju Osvobajanje mojstrovine predstavlja renesančnega pesnika Torquata Tassa in njegov versko-zgodovinski junaški ep Osvobojeni Jeruzalem, ki jo je začel pisati leta 1559. Besedilo je iz nemščine prevedel Tone Frelih, brala sta ga Natalija Sinkovič in Igor Velše. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz skladbe Sonata sopra sancta Maria Claudia Monteverdija v izvedbi ansambla Cantar Lontano pod vodstvom Marca Mencobonija. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

Okoljska etika 50 let pozneje

ARS Ars humana, 25. februar 2020 ― Človekov odnos do okolja pol stoletja po prvem dnevu Zemlje - kaj nam danes sporoča okoljska etična misel? Dvaindvajsetega aprila letos bomo zaznamovali 50. obletnico prvega dneva Zemlje, ko je na vsedržavnih demonstracijah 20 milijonov Američanov zahtevalo spremembe v odnosu do okolja. S tem dogodkom je povezano tudi dogajanje v akademski sferi – začetek 70. let prejšnjega stoletja je namreč označen za začetek razvoja profesionalne, akademsko in teoretično podprte okoljske etike. Takrat so se razvili številni pomembni koncepti, raziskovalne šole in tokovi. Definicij okoljske etike je verjetno toliko, kolikor je avtorjev, ki se z njo profesionalno ukvarjajo. Namen oddaje je v prvem delu poudariti tiste koncepte, ki so še danes najodmevnejši, moderni in pomembni. Drugi del oddaje je razglabljanje o današnjem času – kakšne so razmere, v katerih živimo, 50 let po prvem dnevu Zemlje? Katera so temeljna načela in vrednote, ki nam jih v časih zaostrene podnebne in s tem družbene krize ponuja okoljska etika? Ali je, če hočemo vsaj do neke mere ohraniti človeško civilizacijo, etika 21. stoletja primarno okoljska etika? Gost oddaje je filozof Luka Omladič.
še novic