ARS Ars humana, 31. marec 2020 ― Ta pomembna nemška filozofinja je o svoji življenjski poti povedala: "Moje iskanje resnice je bilo moja edina molitev". Kot številni drugi filozofi v prvi polovici 20. stoletja se je tudi Edith Stein ukvarjala z verskimi vprašanji. Zanimalo nas je, kakšno je bilo njeno sodelovanje z utemeljiteljem fenomenologije Edmundom Husserlom. Prav tako smo se spraševali o njenem zgodnjem obdobju, v katerem se je odkrito opredeljevala za ateistko. Kljub temu je vedno ostala odprta za resnico, ki jo je po dolgem iskanju našla v katoliški veri. Po njenem globokem prepričanju si vera in filozofija ne nasprotujeta, marveč se dopolnjujeta. Poleg tega je bila družbeno in politično dejavna, zato smo razmišljali tudi o njeni feministični misli. Pri dvainštiridesetih letih je vstopila v karmeličanski samostan v Kölnu in dobila redovno ime Terezija Benedikta od Križa. Leta 1942 je bila kot žrtev holokavsta umorjena v plinski celici v taborišču Auschwitz-Birkenau. Papež Janez Pavel II. jo je leta 1998 razglasil za svetnico. O življenju in delu Edith Stein sta spregovorila gosta oddaje: filozofinja dr. Beate Beckmann-Zöller iz Münchna, ki je tudi sourednica kritične izdaje njenih zbranih del, in karmeličan Roberto Maria Pirastu iz Linza. Roberto Maria Pirastu in Beate Beckmann-ZöllerFoto: Robert Kralj Edith Stein izvira iz verne judovske družine. Vendar se je v mladostni dobi zavestno odločila opustiti tradicionalno vero svoje družine. Kaj vemo o tem obdobju njenega življenja, v katerem se je odkrito opredeljevala za ateistko?   Pirastu: Znano je, da sama v svojem življenjepisu Iz življenja judovske družine izrecno omeni, da se je, ko je bila stara štirinajst let, zavestno odločila, da ne bo več molila. Do takrat se je udeleževala družinskega verskega življenja, ki ga je še posebno spodbujala mati. Ker v svoji notranjosti ni mogla več slediti tej veri, se je zavestno odločila opustiti molitev, tako rekoč tisto, kar je bilo treba formalno izpolniti. Sama tudi pove, da

ARS Obiski kraljice, 30. marec 2020 ― Velikonočno sporočilo so se vsak na svoj način skozi različna slogovna obdobja trudili posredovati tudi orgelski skladatelji in improvizatorji. Veličastni orgelski pleno, z leskom in svetlobo orgelskih mikstur in prodornostjo jezičniških registrov vsako leto zaznamuje velikonočne praznike in liturgijo. Letos žal ne. Sporočilo velike noči – praznika vstajenja, upanja in življenja pa ostaja. Vsak na svoj način so se ga s svojo glasbo trudili posredovati tudi skladatelji različnih slogovnih obdobij – vse od baroka do današnjega časa. Nekatere med njimi boste lahko slišali tudi v današnji praznični oddaji.

ARS Kulturna panorama, 29. marec 2020 ― Pogovarjamo se s Tjašo Mislej in Darkom Knezom S prejemnico letošnje nagrade Slavka Gruma Tjašo Mislej smo se pogovarjali o njenem nagrajenem dramskem besedilu „Naše skladišče“, govorimo tudi o tem, kako v obdobju izrednih razmer pa do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020, odločitve vlade vplivajo na delovanje Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Predstavljamo pobudo SIGICa – „Slovenskega glasbeno-informacijskega centra“, ki je te dni sprožil akcijo za finančno pomoč samozaposlenim glasbenikom v kulturi, naš dopisnik iz Italije pa se je pozanimal, kako v obdobju, ko so tamkajšne kulturne ustanove zaprte, v tej zakladnici evropske kulture bogato ponudbo vsebin, od muzejske, galerijske pa do filmske, preusmerjajo na internetne strani. Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije je orisal simboliko križa pri kristjanih in predvsem likovne upodobitve iz zbirke križev, ki jo hranijo v muzeju.

ARS Svet kulture, 28. marec 2020 ― Pogovor z Darkom Knezom o pomenu in vlogi križa v času velike noči ter epidemije Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. V luči epidemije pa lahko ob vlogi križa v velikonočnih običajih v teh dneh razmišljamo tudi o križu kot simbolni zaščiti pred kugo in drugimi boleznimi. O tem, pa tudi o zbirki križev iz Narodnega muzeja Slovenije, je razmišljal mag. Darko Knez, ki je v muzeju zaposlen kot vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost. V oddaji pa tudi o letošnjem zmagovalcu literarne nagrade Vstajenje, ki so ga razglasili v Trstu. Nagrado bodo podelili že 57-ič, namenjena pa je predvsem zamejskim in zdomskim ustvarjalcem. Letošnji lavreat Tone Mizerit živi v Buenos Airesu v Argentini.

ARS Filmska glasba, 28. marec 2020 ― zgodovinski film Mela Gibsona iz leta 2004 Kristusov pasijon je zgodovinski film Mela Gibsona iz leta 2004, ki prikazuje poslednjih dvanajst ur življenja Jezusa Kristusa. Spremljamo ga od molitve na Oljski gori do križanja in razglašen je bil za najbolj kontroverzno upodobitev vseh časov. Zgodba je povzeta iz štirih svetopisemskih evangelijev: po Mateju, Marku, Luki in Janezu. Še nikoli do leta 2004, niti kdaj pozneje, nobeden od filmskih ustvarjalcev ni poskušal tako intenzivno, podrobno in stvarno prikazati zgodbe o Kristusovem trpljenju in velikem žrtvovanju. Film je pretresljiv in brutalen.

ARS Skladatelj tedna, 28. marec 2020 ― Odlomki iz Žalostink preroka Jeremija ter moteti Jacqueta iz Mantove Na vrsti je zadnji del cikla, posvečenega bretonskemu renesančnemu mojstru Jacquesu Colebaultu, ki je večino življenja preživel v Italiji in je bolj znan po imenom Jacquet iz Mantove. Od leta 1526 je več kakor trideset let vodil glasbeno kapelo tamkajšnje katedrale svetega Petra in Pavla ter obvladoval glasbeno življenje v mestu. Njegov mecen Ercole Gonzaga je že v najstniških letih postal škof. Pozneje so ga imenovali za kardinala in uveljavil se je kot spreten cerkveni diplomat. Po smrti vojvode Francesca Gonzage leta 1550 je prevzel tudi posvetno oblast v Mantovi in njegova vizija katoliške reforme je zaobsegla vse vidike življenja v mestu.