Riddim Operator #264 !!!

Riddim Operator #264 !!!

Radio Študent, 13. junij 2016 ― Tokrat na meniju novosti v stilu Nice Up! v sodelovanju s Fashion založbo, nekaj novosti oz. prihajajočih pa tudi s strani Resonators, Diamusk in Interrupt-a. Poleg tega pa stare reči na tematiko Marcus-a Garvey-a, nekaj bo brazilskega reggaeja iz kompilacije Bambas II in avstrijskega duba izpod prstov Dubblestandard...   mail:  riddimoperator@gmail.com http://www.facebook.com/riddimoperator.oddaja ponovitev ( rok trajanja 1 teden ! ):  https://soundcloud.com/riddim-operator   RIDDIM OPERATOR No. 264 PLAYLIST: Jacob Miller - I Shall Be Release (Arab) Resonators - Healer (Wah Wah 45s) Diamusk - No More War (Fjord Sound Records) Interrupt & Tenor Youthman - Keep Calm (Reggae Roast Records) Daddy Freddy - Yes We A Blood / The Bug Remix (Fashion Records / Nice Up! Records) Top Cat - Request The Style / Special Request Remix (Fashion Records / Nice Up! Records) Starkey Banton - I And I Saw Them Coming / Radikal Guru Remix (Fashion Records / Nice Up! Records) Tony Rebel & Siba - We Put The 'M' Inna Music (Universal Brasil) Luiz Melodia & Anelis Assumpção - Chiquinha Hey (Universal Brasil) Oku Onuora & Karina Buhr - Lehá Dodi (Universal Brasil) U. Brown - Black Star Liner (Virgin) Mighty Diamonds - Then Never Love Poor Marcus (Virgin) Tapper Zukie - Marcus (Front Line) Dubblestandart - Immigration Dub (Collision / Echo Beach) Dubblestandart - Dub 51 (Collision / Echo Beach)
METAL DETEKTOR: Cvinger

METAL DETEKTOR: Cvinger

Radio Študent, 13. junij 2016 ― V etru se bosta s Teglo pogovarjala Lucerus in Bagot, vokalist in kitarist zasedbe Cvinger, ki navdušuje z odlično drugo plato Embodied In Incense, ki jo bomo tudi podrobno preučili. Poleg Cvinger pa še kaj peklenskega v etru Radia Študent.
Open Your Eyes

Open Your Eyes

Radio Študent, 13. junij 2016 ― S U B W A Y  1 0 1 5 / 1 3 1 0 ★ torek, 14/6.2016. ob 23-ih D-beat beaters Svaveldioxid in Absolut na skupni plošči. Nov punk band iz Portlanda so Gaasp, iz LA pa hardkorovci Blazing eye. Novi album pripravljajo veterani ameriškega melodičnega punka Descendents, frišno plošlo pa so izstrelili njihovi angleški vrstniki UK Subs. Iz Mehike prihajajo hardkorovci Propia Actitud in melodični punkerji Asociales. Prvi demo imajo anarcho punkerji S.N.A.F.U. iz Kopenhagna, prvi album pa poulični punkerji Breakout iz Pariza. Punk rockerji Riots iz Osla so prišli do drugega albuma, Hardkorovci Harsh s Tajske so poslali prvi demo. Od koncertov: Terrorizer. SVAVELDIOXID  . split EP w/. Absolut (2016) – P.T.P.D. ABSOLUT  - – Mind Splatter GAASP  - "Scar Chain" EP (2016) – No Progress – Manic Hell BLAZING EYE  - 7" single (2016, MUS) – Brain DESCENDENTS - "Hippercaffium Spazzinate" (2016) – Victim of Me BREAKOUT  - "Nothing In Sight" LP (2016) – Cities Burn – Open Your Eyes – Punk Decay – Nothing In Sight PROPIA ACTITUD  - 2015 – Realidad Virtual ASOCIALES  - "Apage a luz" (2012) – A otra dimensión SNAFU  - Demo 2016 – Altervin og voldtægt – Nazi niel RIOTS  – "It Will Never Change" LP (2016) – It Will Never Change – Static On My Radio – The End UK SUBS  - "Zizou" LP (2016) – Dope Fiend HARSH  - Demo 2016 – Mind Your Step - Confidently TERRORIZER  - "Hordes of Zombies" LP (2012) – Ignorance And Apathy Od koncertov: (sreda) 15.6. Zagreb, Močvara: Amygdala, Cady; Deer in the headlights, Lack of soul; (četrtek) 16.6. N. Gorica, Mostovna: Terrorizer, Dickless Tracy, Extreme Smoke 57; http://www.monteparadiso.info/2016/02/24th-monteparadiso-festival.html#more 
Jessy Lanza: Oh No

Jessy Lanza: Oh No

Radio Študent, 13. junij 2016 ― Hyperdub, 2016   Ko so pri Hyperdubu pred slabimi tremi leti založili prvenec kanadske producentke in pevke, je bil marsikdo, vključno z Jessy Lanza, presenečen. Ne zato ker plošča 'Pull My Hair Back' ne bi bila dorasla producentski odličnosti založbe, pač pa ker je s pop senzibilnostjo precej štrlela iz temačne, dubovsko pogojene Hyperdubove estetike. Toda Steve Goodman oziroma Kode 9je verjetno začutil, da je napočil trenutek, ko se mora njegova založba za svoje dobro ozreti še v kakšen manj tipično hyperdubovski zvok. In Lanza je v to enačbo padla kot naročena. Pohvale za vrhunsko sproducirano ploščo so deževale z vseh strani. Lanza se je odpravila na turnejo, v sklopu katere se je ustavila tudi v Ljubljani, posnela je nov komad za Hyperdubovo obletniško kompilacijo in odpela eno od skladb na zadnji Cariboujevi plošči. Zato ni presenetljivo, da so bila pričakovanja pred njeno drugo ploščo velika, kar pa Lanze očitno ni zmotilo. Ni komplicirala z iskanjem drugačnih pristopov, pač pa je preprosto vzela dobro osnovo prvenca in to nadgradila s songwriterskimi, pevskimi in producentskimi izkušnjami, ki si jih je nabrala v zadnjih treh letih. 'Oh No' zato po eni strani ponudi njen prepoznaven izraz, po drugi pa potrdi, da jo še vedno zanima raziskovanje, po tretji pa že vzbudi tudi apetite po spet naslednjem albumu. No, kljub uveljavitvi po prvencu pa kariera Jessy Lanza ni eksplodirala, tako kot se je to denimo zgodilo FKA Twigs ali pa kot se trenutno dogaja Keleli. In to kljub temu, da je vsem trem skupno križanje r&b-jevskih vokalov in trendovske elektronike. Malo na račun tega, ker Lanza vokalno ne sledi tisti klasični r&b-jevski liniji, ki nagovarja široko publiko, še bolj pa verjetno zato, ker navdih za svojo glasbo rada išče v polpretekli glasbeni zgodovini. Kot je povedala tudi v intervjuju za Radio Študent, je za prvi album tega našla predvsem v plošči 'Laptop Cafe', ki jo je pod psevdonimom The Other People Place leta 2001 objavil James Stinso
Kje so tiste stezice – 1. del, ponov.

Kje so tiste stezice – 1. del, ponov.

ARS Za en bokal muzike, 13. junij 2016 ― V tokratnem glasbenem bokalu bomo prisluhnili glasbi v prepletu z naravo. Z nami se bodo pogovarjali nekateri tuji raziskovalci, ki so lani avgusta v Ljubljani sodelovali na mednarodnem simpoziju Glasba in ekologija. Razkrili bodo svoje poglede na vpetost glasbe v okolje, ugotavljali, če tudi živali ustvarjajo glasbo, in se poskusili približati odgovoru na večno vprašanje, […]
ALICE COOPER - HALA TIVOLI, 12.6.2016

ALICE COOPER - HALA TIVOLI, 12.6.2016

Radio Študent, 13. junij 2016 ― Hala Tivoli, 13. 6. 2015   Moram reči, da me je bilo kar malo strah iti na ta koncert. Včasih se mi namreč zdi, da kakšni bendi svetovnega slovesa k nam zaidejo šele, ko so obredli vse ostale možne točke sveta ali pa je njihova kariera v zatonu, pa si mislijo, gremo pobrat še malo dinarčkov tja, kjer še nismo bili in na nas čakajo že celo večnost. Celo večnost, če vzamemo v obzir, da je njegova kariera daljša od pol stoletja, smo čakali tudi na Alicea Cooperja! Predkoncertni pogled z vzhodne tribune na sicer zakriti oder pa je bil kar obetajoč. Tam so naokrog skakali opajacani okostnjaki z gas maskami in obetali nekaj še večjega in vznemirljivejšega. Vznemirjenje pa sta povečala še s črno plahto zakriti prihod Alicea in njegovega spremljevalnega benda ter glas Vincenta Pricea v uvodu. Med publiko je završalo, padla je zavesa in zadoneli so prvi toni komada The Black Widow. Sredi odra pa oseminšestdesetletni Alice Cooper v črno-beli črtasti obleki, skuštrani čupci in obveznim črnim make-upom okoli oči. Publika je bila na kolenih. Seveda smo pričakovali teater. Pa ga od začetka kar nekako ni bilo. Razen kostumografije, nekaj mahanja s palico in sabljo. Čeprav je že sama pojava Alicea na odru precej godna za ustvarjanje teatralnega vzdušja. Je pa zato za zabavo poskrbela odlična spremljevalna kitaristka Nita Strauss, zaradi katere so se mnogim moškim obiskovalcem, morda pa tudi kaki ženski, precej cedile sline. Vendar gospodična ni samo dobra na pogled, pač pa tako, kakor zgleda, tudi igra. Sicer tudi članica vseženskega cover banda Iron Maidens in potomka Johnna Straussa drugega je poskrbela za dinamiko in prenekatero odlično solažo, ki ni prav nič zaostajala za preostalima dvema kitaristoma moškega porekla, s poudarkom na uvod v Poison, kjer so preostali člani oder zapustili in ji prepustili spotlight, da se popolnoma izživi s svojim instrumentom. In se je. Svojo kitaro je pripravila do vreščanja, kričanja, zavijanja, jokanja, grmenja in tako veliča
ALICE COOPER

ALICE COOPER

Radio Študent, 13. junij 2016 ― Hala Tivoli, 12. 6. 2016   Moram reči, da me je bilo kar malo strah iti na ta koncert. Včasih se mi namreč zdi, da kakšni bendi svetovnega slovesa k nam zaidejo šele, ko so obredli vse ostale možne točke sveta ali pa je njihova kariera v zatonu, pa si mislijo, gremo pobrat še malo dinarčkov tja, kjer še nismo bili in na nas čakajo že celo večnost. Celo večnost, če vzamemo v obzir, da je njegova kariera daljša od pol stoletja, smo čakali tudi na Alicea Cooperja! Predkoncertni pogled z vzhodne tribune na sicer zakriti oder pa je bil kar obetajoč. Tam so naokrog skakali opajacani okostnjaki z gas maskami in obetali nekaj še večjega in vznemirljivejšega. Vznemirjenje pa sta povečala še s črno plahto zakriti prihod Alicea in njegovega spremljevalnega benda ter glas Vincenta Pricea v uvodu. Med publiko je završalo, padla je zavesa in zadoneli so prvi toni komada The Black Widow. Sredi odra pa oseminšestdesetletni Alice Cooper v črno-beli črtasti obleki, skuštrani čupci in obveznim črnim make-upom okoli oči. Publika je bila na kolenih. Seveda smo pričakovali teater. Pa ga od začetka kar nekako ni bilo. Razen kostumografije, nekaj mahanja s palico in sabljo. Čeprav je že sama pojava Alicea na odru precej godna za ustvarjanje teatralnega vzdušja. Je pa zato za zabavo poskrbela odlična spremljevalna kitaristka Nita Strauss, zaradi katere so se mnogim moškim obiskovalcem, morda pa tudi kaki ženski, precej cedile sline. Vendar gospodična ni samo dobra na pogled, pač pa tako, kakor zgleda, tudi igra. Sicer tudi članica vseženskega cover banda Iron Maidens in potomka Johnna Straussa drugega je poskrbela za dinamiko in prenekatero odlično solažo, ki ni prav nič zaostajala za preostalima dvema kitaristoma moškega porekla, s poudarkom na uvod v Poison, kjer so preostali člani oder zapustili in ji prepustili spotlight, da se popolnoma izživi s svojim instrumentom. In se je. Svojo kitaro je pripravila do vreščanja, kričanja, zavijanja, jokanja, grmenja in tako veliča
Svuh shtaa

Svuh shtaa

Radio Študent, 13. junij 2016 ― :::novice::: Glavna glasbena novica dneva sicer nima kakšne močne glasbene zaslombe, je pa toliko bolj tragična. Včeraj ponoči je v nočni gejevski klub Pulse v Orlandu, kjer je potekal tematski latino večer, vkorakal 29-letni Omar Mateen ter ubil vsaj 50 in ranil več kot 50 ljudi. Okrog dveh zjutraj po lokalnem času je vkorakal v klub ter sprva streljal in ranil policista pred klubom, nato pa v strelskem stampedu postrelil ogromno nič hudega slutečih žrtev, nekaj pa jih je uporabil tudi kot talce. Po treh urah je v prostor vdrla policija in napadalca ubila, s čimer naj bi rešila približno 30 potencialnih žrtev. Napadalec je sicer v Ameriki rojeni potomec afganistanskih staršev, za katerega vse več ameriških medijev domneva, da je član Islamske države, ki je tudi prevzela odgovornost za napad. Iz studia se je po Instagramu oglasil Danny Brown in oboževalcem sporočil, da s studijcem MixedByAlijem postavljata poslednje dotike h končanju njegovega prihajajočega projekta, ki kani letos iziti pri založbi Fool's Gold in se bo očitno imenoval Bruisers. Z novim prodajnim rekordom je postregla stran Discogs, ki je objavila, da je praktično podvojila svojo najvišjo prodajno ceno. Doslej se je kot najbolj vredna prodaja na Discogsu ponašala prodaja promocijske verzije drugega albuma Davida Bowieja, za katero je kupec odštel 6.826 dolarjev, zdaj pa ga je s 15.000 dolarji prehitel Prince. Originalni promo njegove leta 1987 posnete in v taki obliki nikoli izdane plošče “The Black Album” je bil uničen v približno pol milijona že natisnjenih izvodov, saj si je Prince teden dni pred izidom premislil in album takrat ni izšel. No, nekaj t. i. dvojnih DJ promo izvodov je bilo že poslanih DJ-jem, pomembnežem in mnenjskim voditeljem, ki so morali nato plošče vrniti. Vseeno pa je nekaj plošč ostalo v različnih zbirkah in ena od teh je bila zdaj prodana za 15 tisoč ameriških zelencev. Založba Warner je sicer izdala nekaj ekstremno limitiranih izvodov tega albuma l
Defonija: The Lovens / Lytton / Vandermark Trio

Defonija: The Lovens / Lytton / Vandermark Trio

Radio Študent, 12. junij 2016 ― Klub Gromka, 14. 6. 2015   V torek zvečer je metelkovski klub Gromka gostil ekskluziven koncert zanimivega improvizacijsko-jazzovskega tria, ki se je prvič po štirinajstih letih zopet sestal ravno tokrat pri nas, preden se odpravi dalje na zajetno evropsko turnejo. Po kratkem uvodu s strani intendanta Defoničnega ciklusa, v katerem nam je bila posebnost dogodka še nekoliko bolje predstavljena, je trojica, nekoč znana kot LLV + 1, zasedla oder ter se lotila uigranega prepletanja. Odločne, a razgibane ritmične temelje sta že takoj na začetku postavila Paul Lovens in Paul Lytton, legendarna evropska tolkalca, ki že dolga leta sodelujeta v raznih zasedbah. Že od samega začetka sta intuitivno posegala po različnih nekonvencionalnih materialih in tehnikah ter skupaj gradila simbiotično zvočno celoto, sprva skoraj nesrečno prekinjano, pozneje pa lagodno dopolnjeno s saksofonom Kena Vandermarka. Tenorska donenja so se postopoma spajala z razgibano ritmično osnovo in se počasi pomešala v nepredvidljiv skupni ples vseh različnih elementov, ki se je pomikal vse od nepreglednega kaosa pa do umirjenih, a s suspenzom zapolnjenih predelov, ob katerih je bil tesen stik med glasbeniki in posameznimi gradniki zvočnosti še toliko očitnejši. Z neutrudnim stremljenjem k iskanju manj očitnih, kompleksnejših ali pa preprosto nenavadnejših rešitev znotraj premrežene zvočnosti so spletli pestro in razgibano celoto, katere ključni sestavni del so bile tudi posamezne dozdevne nerodnosti, ki so jih skozi nastop vedno spretneje izkoriščali v svoj prid. V dobre pol ure dolgi prvi polovici nastopa smo se dodobra spoznali s presenetljivo pestro paleto zvokov, ob kateri se manko Lovensove elektrificiranosti sploh ni zdel problematičen. Lovens je elektrofonijo učinkovito nadomestil s poseganjem po mečkanju plastike ali z lokom zvočenimi kovinskimi predmeti. Tudi znotraj tega relativno omejenega, a preudarno izbranega nabora zvokov ni nič manjkalo, zlasti v drugi polovici pa se je
Idealna godba, suka Ičo Vidmar

Idealna godba, suka Ičo Vidmar

Radio Študent, 12. junij 2016 ― Idealni zasuk z jazz festivalom v Ljubljani - z letos nastopajoči in muzičisti na prejšnjih izvedbah. blues: Elliott Sharp's Terraplane (Do The Don't, 2002 / Forgery, 2007) musica nova/jazz: Samo Šalamon & Stefano Battaglia (Winds), Paal Nilssen-Love Large Unit (Ana), Günter Baby Sommer (solo bobni), Hiromi Črni Atlantik : Ray Barretto : Que viva la musica (Fania, 1972) i-album: Lester Bowir Brass Fantasy : When the Spirit Returns (dreyfus records, 2003; posneto 1997)   na posluh

Cowboys From Hell

Kurz Rock Vibe, 12. junij 2016 ― CFH so cover heavy metal/thrash band, ki se zgleduje po legendarnih velikanih, kot so Pantera, Metallica, Machine Head in še mnogi. V bodoče se želijo preizkusiti tudi z avtorskimi pesmimi.

Skabinet

Radio Študent, 12. junij 2016 ― Današnji Skabinet je posvečen borcem za avtonomijo Roga!   1.   ATSUSHI & THE MOISTIES - Victim of authority 2.   DR. WOOGLE AND THE RADIO - Revolution 3.   PRINCE BUSTER - Independence song 4.   BUSTY BROWN - Fight for your right 5.   DUBIOZA KOLEKTIV fr. BENJI WEBBE - Riot fire 6.   SKA-P - Para militar 7.   PRIDIGARJI - Politiki 8.   RICHIE STEPHENS & THE SKA NATION BAND - Free up your self 9.   SONIC BOOM SIX - No man no right 10. THE TOASTERS - Talk is cheap 11. OPERATION IVY  - Unity 12. THE FLOW - Mercator people 13. AGAINST ALL AUTHORITY - Freedom 14. THE SLACKERS - Pocket of a rich man 15. RESAKA SONORA  - Buenaventura  
swashtah

swashtah

Radio Študent, 12. junij 2016 ― Novice  Kanye West je kot obljubljeno izdal napovednik za videoigro, ki naj bi spremljala njegov komad Only One in v kateri naj bi njegovi mami pomagali na poti v nebesa. [check it] Ameriška post-punkovska zasedba, prej poznana kot Viet Cong, zdaj preimenovana nazaj v Preoccupations, napoveduje novo istoimensko ploščo, s katere so že delili komad Anxiety in njemu vzporeden dramatičen črno-beli video. [check it] James Ferraro in Ian William Craig, ki sicer trenutno oba pripravljata vsak svoj novi album, bosta deležna ponatisa svojih zgodnjih albumov pri belgijski založbi Aguirre. [check it] [check it] Londonska klubska serialka in založba Bala Club je izdala kompilacijo, na kateri se med drugim pojavita tudi Endgame in Kamixlo. [check it]  Njujorška založba Purple Tape Pedigree, ki je pred kratkim gostila svoj prvi Boiler Room večer, je naznanila lastno serijo nekakšnih zvočnih revij, imenovanih CELL Audio Codex, ki jih bo izdajala tako na lastnem Bandcampu kot na omejeni nakladi kaset. Sami pravijo, da želijo na ta način format miksa povzdigniti od zgolj promocijskega okvirja, s katerim je za zdaj omejen, in ga prikazati kot enakovrednega, če ne celo superiornega shemi EP-ja ali LP-ja. S tem želijo še naprej zabrisati mejnik med uradno izdajo in zastonjsko umetnostjo, ki služi le kot promocijska krma in spodbujati eksperimentacijo tako znotraj koncepta miksa kot znotraj analognega kasetnega formata. Tokratno edicijo je avtor Baby Blue na B-strani denimo pospremil s skompilirano eksperimentalno celoto iz različnih na internetu najdenih posnetkov, ki naj bi tematizirala kontrolirana okolja v naši panoptikonski sedanjosti in homogenizirajočo shemo kapitalističnih sistemov moči. Dotični novonastali format na široko odpira vrata eksperimentaciji, inovaciji in preseganju sistemskosti. Vsako kaseto pa bo vodja založbe pospremil tudi z receptom za smoothie. [check it] [check it] Vancouvrska kasetna založba 1080p je izdala prvi komad s prihajajočega EP-
Amnesia Scanner: AS LIVE [][][][][]

Amnesia Scanner: AS LIVE [][][][][]

Radio Študent, 12. junij 2016 ― Samozaložba, 2014   Besedna zveza Amnesia Scanner je občutnejše zanimanje prvič zbudila približno dve leti nazaj, ko so z neznano entiteto za tem imenom sodelovali številni opazni akterji iz robnih producentskih voda, denimo ameriški transgresivni raper in producent Mykki Blanco ali njujorška eksperimentalno in vsesplošno progresivno naravnana klubska ekipa UNO NYC. A o pravi identiteti za tem imenom so takrat krožile le razne nepotrjene govorice. Te so bile le še podkrepljene s skopimi internetnimi profili na SoundCloudu in Facebooku, medtem ko so se na YouTubu začeli pojavljati redki samostojni komadi, pospremljeni z enigmatičnimi videi počasi vrtečih se računalniško generiranih tridimenzionalnih oblik. Skupaj s skrivnostnimi biomehaničnimi zvoki nekakšne postapokaliptične obklubskosti je to skrbno kurirano pomanjkanje informacij našim asociativnim možganskim procesom pustilo prosto pot pri izgradnji različnih teorij in interpretacij, pravzaprav ključnih elementov celovito kompleksne, večplastne in intermedijske semantike projekta. Identiteta skrivnostne tvorbe se je kljub vsemu počasi izkristalizirala, ko se je lani ime pojavilo tudi na plošči zvočne umetnice Holly Herndon in v povezavi z berlinskim klubskim kolektivom Janus ter berlinsko založbo PAN. Izkaže se, da se za intrigantnim imenom skrivata v Berlinu situirana finca Ville Haimala in Martti Kalliala, v preteklosti sicer znana kot producentski duet Renaissance Man in kot vodji založbe Black Ocean. Že na zgodnejših izdajah pod njunim prejšnjim psevdonimom, s katerim sta sicer nekoliko bolj vestno delovala znotraj plesne klubskosti, lahko slišimo uporabo zanimivih analognih zvočnih virov. Te je dvojec skozi elektronsko manipulacijo prignanjal do bujnih sintetičnih tekstur, ki so sedaj, v ekstremni različici še vedno pomemben del njune skrivnostne identitete. Sicer sta se dolgo strateško izogibala njenemu jasnemu vzpostavljanju in izpostavljanju, a vedno subtilno namigovala na povezave s sodob
Oskar Lazink & Simon Klavžar: Saxala

Oskar Lazink & Simon Klavžar: Saxala

Radio Študent, 12. junij 2016 ― Samozaložba, 2016   Prva plošča dueta saksofonista Oskarja Laznika in tolkalca Simona Klavžarja se ponaša s skladbami slovenskih skladateljev sodobne klasične glasbe. Predstavlja vpogled v domačo ustvarjalno in poustvarjalno komorno dejavnost, ki se v tem primeru z lahkoto primerja s čezmejnimi zvočnimi krajinami.
Dve plati šeststrunske virtuoznosti

Dve plati šeststrunske virtuoznosti

RockOnNet, 12. junij 2016 ― Na eni strani smo bili deležni neposrednosti, ognjevitosti, trde erotike prvinskega eruptivnega blues powerja izpod prstov Jareda Jamesa Nicholsa, ki je bil v mojih ušesih nedvomno odkritje večera. Malce manj stresno nadaljevanje in precej razvlečena mehkoba Zakka ter kompanije je bila antipod temu.
Nedeljska prebujanja

Nedeljska prebujanja

Radio Študent, 12. junij 2016 ― 1.    Slavko Perović – Razbit ću sve ferale 2.    Miro Ungar – Idemo na ples 3.    Tingl-Tangl – Zaboravih ti nešto reći 4.    Ivo Fabijan – Podstanar 5.    Novi fosili – Vizija 6.    Kemal Monteno – Lijepa si 7.    Miki Jevremović – Jedan dan 8.    Rade Krstić – Zašto mladost prolazi 9.    Darko Lukač – Čoček / Niška banja 10.    Moni Kovačič – Zagonetka 11.    Pepel in kri – Naš blok posluša rock 12.    Stjepan Stanić – Prolazi sve 13.    Mladen Kozjak – Oproštaj s Laurom 14.    Đorđi Peruzović - Tamaris  
še novic