Radio Študent, 28. julij 2016 ― Wazzappenin:  ... Nelly je s svojo ploščo Country Grammar iz leta 2000 po novem štetju 7 raperski izvajalec, ki je s prodajo osvojil diamantno ploščo, kar pomeni 10 milijon prodanih plošč. Pred njim so med raperji to osvojile naslednje plošče: NEASTIE BOYS - Licensed To Ill, EMINEM - The Eminem Show ter Marshall Mathers LP, MC HAMMER - Please Hammer Don't Hurt 'Em med enojnimi ploščami ter OUTKAST - Speakerboxxx/The Love Below, BIGGIE - Life After Death, 2PAC - All Eyez On Me ter Greatest Hits, po ameriškem sistemu dvojna plošča šteje dvojno kar pomeni, da so tako Biggie, OutKast kot dve 2Pacovi plošči sicer prodali fizično zgolj 5+ milijonov plošč .. Obvezno čekiranje tedna:  Playlista: 1.) STEPHEN MARLEY ft. BLACK THOUGHT: Thorn Or A Rose 2.) MIGHTY MI ft. LARGE PRO: Everybody Everywhere (MAK3RS Remix) 3.) KOOL KEITH ft B.A.R.S. MURRE & DIRTY NASTY: World Wide Lamper 4.) JEAN GRAE: What You Came For 5.) GANGSTA BOO: Smoked Out Locd Out 6.) AUDIO PUSH: Check the Vibe 7.) CEELO GREEN: My Favorite MC's 8.) DJ KHALED ft BIG SEAN, KENDRICK LAMAR & BETTY WRIGHT: Holy Key 9.) DJ KHALED ft NAS: Nas Album Done 10.) NAS ft. ERYKAH BADU: This Bitter Land 11.) FASHAWN: Cisco's Theme 12.) PUSHA T ft. JEREMIH: Paid 13.) CURREN$Y: Rolling Stoned 14.) MR. MUTHAFUCKIN' EXQUIRE ft. DeILLEST & COKEY BRICKZ: Bend the Bloccs Freestyle 15.) JARREN BENTON: My Word 16.) DJ DRAMA ft. LIL WAYNE: Intro 17.) DAVE EAST: Percocets 18.) NIPSEY HUSSLE: I Don't Stress 19.) Z-RO: Where The Real 20.) THE GAME ft. JEREMIH: Let Me Know 21.) CHANCE THE RAPPER ft BIG SEAN, JEREMIH & SMINO: Living SIngle 22.) NOLAN THE NINJA ft RED PILL: abyss   Izidi: 8.1.2016 SAVAGE BROTHERS: Freedom Or Death (Goon MuSick) 8.1.2016 STRAIGHT OUTTA COMPTON o.s.t. (Capitol Records) 12.1.2016 MR. J. MEDEIROS: G.A.D. 15.1.2016 CLASSIFIED: Greatful 15.1.2016 FIENDSH: To The End (Cold Busted Records) 15.1.2016 BLAK MADEEN: Supreme Aftermath (Rhyme Dawah) 15.1.2016 DJ BRANS: Endless (Effiscienz) 15.1.2

Radio Študent, 28. julij 2016 ― Tokrat vas ponovno čaka oddaja, v kateri bomo v eni zvočni krpanki predstavili nekaj aktualnih izdaj, ki se jim bomo nekaterim intenzivneje posvetili v prihodnjih oddajah. Prisluhnili bomo skladbi kvarteta The International Nothing (... and Something) s plošče 'The Power Of Negative Thinking'. Na njej se tej oddaji že dobro znani duet The International Nothing, ki ga tvorita berlinska klarinetista Kai Fagaschinski in Michael Thieke razširi še s tolkalcem Ericom Schaeferjem in basistom Christianom Weberjem, ki z ritmiko in senčenji ter globokim lokanjem oplemenitita zvensko in harmonsko igro dueta. Ta še vedno sloni na večglasjih ter harmonskih pulziranjih. Sledila ji bo skladba čelistke, improvizatorice in skladateljice Lene Grenager, članice znamenite zasedbe Spunk, ki je napisala glasbo za solo kontarbas, ki jo na plošči izvaja basist Michael Duch. Slišali bomo kompozicijo 'Practice-Violence'. Ploščo pesmi, naslovljeno 'Bitter Earth' je presenetljivo izdal kultni ameriški umertnik in občasno zvočni umetnik John Duncan. Na njej poleg avtorskih pesmi izvaja tudi skladbe The Gun Club, Iggyja Popa in Nine Simone, na plati pa mu med drugimi igrajo Oren Ambarchi, Jim O'Rourke, člani kultne zasedbe SMEGMA, Chris Abrahams, Eiko Ishibashi in Joe Talia. Slišali bomo Duncanovo priredbo skladbe znamenitih The Gun Club 'The House On Highland Avenue'. Plato je Duncan posvetil Miki Vainiu iz dvojca Pan Sonic, ki je povil ploščo kljub nedejavnosti. Plošča nosi naslov 'Atomin Paluu' in predstavlja njuno glasbo k umetniškemu filmu istega imena režiserjev Jussija Eerole in Mike Taanila, ki sem ga sam uspel videti na zadnji ediciji Documente v Kasslu. Film dokumentira gradnjo prve jedrske elektrarne na Finskem po katarstrofi v Černobilu. Ploščo z , oziroma brez legendarnega britanskega strunarja Dereka Baileya je posnel znameniti pianist John Tilbury in jo naslovil 'Playing with Dead Person'. Na njej Tilbury igra ob posnetkih znamenitega pokojnega kitarista. Novo izdajo je

Radio Študent, 28. julij 2016 ― Columbia Records, 2016   Pri albumih elektronskih producentov, oplemenitenih z gostujočimi vokalisti, vedno obstaja nevarnost, da se med različnimi sodelovanji malce izgubi producentova identiteta. Ameriški beatmaker Clams Casino je sicer preveč edinstven, da bi kdaj res zvenel kot kdorkoli drug, vendar pa zaradi kopice gostov zelo različnih stilov in zvočnih estetik njegov debitantski album na veliki založbi vsaj na mestih bolj spominja na zbirko singlov kot na pravi album. Na hip-hop sceni pa tudi onkraj nje je bil prvi veliki album Clams Casina ena izmed najbolj pričakovanih izdaj tega poletja. Clams je s spajanjem hip-hop beatov in ambientalne elektronske produkcije pomagal pri vzpostavitvi danes precej popularnega žanra cloud rapa, ime pa si je zares izgradil z inštrumentalnimi hip-hop mikstejpi ter sodelovanji z nekaterimi prominentnimi rap in r'n'b imeni. Med množico hip-hop producentov Clams izstopa predvsem po tem, da ni zgolj 'hip-hop producent', temveč zna v pravih trenutkih beate tudi odložiti na stran in ustvarjati temačne ambiente, ki spomnijo tudi na Buriala ali Aphex Twina. Ljubitelji njegovega zvoka pa se moramo ob albumu '32 Levels' najprej zavedati, da gre za nekakšno crossover ploščo, torej za zbirko komadov, ki so še vedno progresivni, a morajo vsaj do neke mere ustrezati tudi širšemu občestvu. Velika opremljenost albuma z gostujočimi raperji in pevci je morda posledica prav takega iskanja po sredini. Ob tem pa je '32 Levels' predvsem album dveh zelo različnih polovic. Prvih šest komadov je čisti hip-hop, oplemeniten s Clamsovimi stalnimi sodelavci, Lil B-jem, ASAP Rockyjem in Vinceom Staplesom, ki ne razočarajo. Karieri Lil B-ja in Clams Casina sta prepleteni že skoraj desetletje, a tokrat sta glasbo prvič ustvarjala dejansko skupaj v studiu. Simbioza je zdaj še očitnejša, temačna atmosfera komada 32 Levels iz raperja denimo izvleče več kot običajno. Podobno uspešna so tudi sodelovanja z ASAP Rockyjem, ki zopet samozavestno

Radio Študent, 28. julij 2016 ― Ghostly International, 2016   Harfa v glavah večine še vedno velja za inštrument rezerviran za orkestrske koncerte ali zaprte institucionalizirane prostore in odre. Marsikdo s to tradicionalistično predstavo o enem najstarejših inštrumentov bi le debelo gledal Mary Lattimore, ko se ta s svojo harfo in looperjem naloži v stari volvo karavan in se odpravi na nastope po manjših alternativnih klubih ter se sproti ustavlja za naključno muziciranje pod drevesi. Med njenimi ljubšimi je mimogrede Jozuetovo drevo. Seveda to ne pomeni, da avtorica plošče tokratne Tolpe bumov ne igra v orkestrih ali da se popolnoma izogiba klasiki, vendar pa se njeno glasbeno izražanje trenutno pretežno giblje med preprostimi melodijami, improvizacijo in eksperimentiranjem z looperjem ali drugimi efekti. Po subtilnem ubiranju strun in melodičnosti spominja na Jozefa van Wissma, med harfisti pa se njena čutnost približa Natalie Lurie, vendar je Lattimore manj popoidna in ne ustvarja z glasom. Po improvizaciji in zvočni ekstravaganci se kdaj približa priznanemu britanskemu zvočnemu raziskovalcu Rhodriju Daviesu, a ne gre tako daleč, da bi zavoljo konceptualnega performansa in poslušanja pokanja strun in gorečega lesa kakšno od svojih harf tudi zažgala, kot je to kdaj storil Davies. Čeprav se njeno ime še ne pojavlja v širših glasbenih krogih, pa so toliko bolj odmevna imena, s katerimi si je delila odre. Njen talent so med drugimi prepoznali Nick Cave, Thurston Moore, Kurt Vile in Meg Baird. Blizu pa ji je tudi ustvarjanje za filmske soundtracke in spremljanje nemih filmov. Glede slednjega izstopa večletno, še vedno obstoječe sodelovanje z multiinštrumentalistom in njenim občasnim producentom Jeffom Zieglerjem, s katerim sta skupaj ustvarila glasbo za nemi eksperimentalni film Phillipa Garrela iz leta 1968 z naslovom Le Révélateur. Najbolj znano pa je verjetno kar njeno sodelovanje pri dokumentarcu o srbski performerki z naslovom Marina Abramović: The Artist Is Present. Svoj de