Radio Študent,
27. september 2016
―
Yob in Black Cobra, Gromka,
26.9.2016
Glasba sama po sebi ni dobra ali slaba, pozitivna ali negativna, poslušljiva ali neposlušljiva ali kar je še takega, temveč svojo vrednost vselej pridobiva šele ob stiku s poslušalcem, ki si jo razlaga glede na svoje zaznavne in umske predispozicije. Zato v nadaljevanju ne bomo posebej poudarjali, kako je možno, da lahko koncert Black Cobre in Yob pri poslušalcu vzbudi občutke veselja, sreče kljub svoji ne nujno vedno, splošno rečeno, ‘pozitivni’ vsebini. Dobro počutje ob določeni glasbi torej ni toliko odvisno od njenih notranjih določil, prej od tega, do kakšne mere se poslušalec z njo poveže.
Zdaj torej, ko smo to razjasnili, pa se lahko pomaknemo k prijetnejšim rečem, k dejanskemu dogodku v obliki koncerta Black Cobra in Yob. Kar nekaj časa smo pričakovali to srečanje, med drugim tudi zato, ker sta obe zasedbi v Ljubljani tokrat nastopili prvič.
Ob točnem začetku koncerta je oder prvi zavzel dvojec Black Cobra, impulziven doom/sludge metal izstrelek iz San Francisca v Kaliforniji. Kitarist Jason Landrian in bobnar Rafael Martinez skupaj delujeta okoli petnajst let, za sabo pa imata pet dolgometražnih albumov, od teh dva, ki sta izšla za založbo Southern Lord, ki stoji tudi za izdajami bendov kot so Sunn O))), Earth, Om, Pelican, Today Is The Day in podobni.
Njun hrupni zvok bi težko opisali zgolj z žanrsko opredelitvijo po predalčkih doom in sludge metal glasbe. Zvok, ki se je prerival z odra, je bil namreč nekoliko bolj kaotičen in razmesarjen. Landrian je strumno premikal prste po kitarskih strunah in rohnel v mikrofon, medtem ko je Martinez z neumornim udrihanjem po bobnih enako hitro sekal skozi kitarske rife. Proti koncu je bilo že zares težko slediti nareku same glasbe bodisi skozi ritem ali pravzaprav karkoli drugega, lahko se je le obstalo in čudilo zvoku, izvajanemu s strani le dveh postav na odru. Lahko bi se spraševali, kaj bi tukaj recimo še lahko pridodala bas kitara, vendar je že glasnost
