Radio Študent, 22. junij 2016 ― XL Recordings, 2016   Sledim barvitim, psihedeličnim plakatom, ki prikazujejo bradatega tipa med sonci in palmami. Privedejo me v temačen plesni klub, zabava se imenuje 99,9%, muziko pa vrti tip s plakata, Kaytranada, osrednji predstavnik trenutno precej žive montrealske elektronske scene. Kaytranada si je ime ustvaril s kupom odmevnih remiksov in z zgodnjimi EP-ji, ki jih odlikuje všečno združevanje plesne dostopnosti in inovativnih hip-hop beatov. Njegovo glasbo pogosto oplemenitijo še gostujoči raperji in pevci, a jih načeloma niti ne potrebuje. Njegov širok domet nakaže že uvodni Track Uno, v katerem nas s pomočjo nu-disco efektov, bolj značilnih za skandinavsko sceno, iz chill-wavea pripelje v deep-house. Tempo nato povsem zamenja hip-hop beat Bus Ride, ki potrdi, da so vsaj delno na mestu primerjave z Madlibom in J-Dillo, medtem ko komad Together do prave mere asociira na muziko dua Disclosure. Slednje je v prvi vrsti posledica plesne, house usmeritve komada, a niti ne gre le za zvok, saj Kaytranadi z vokali na pomoč priskoči Aluna Francis, ki je gostovala tudi na enem izmed hitov bratov Lawrence. Together z gostovanjem Alune in mladega raperja Goldlinka prinese morda najbolj instantno všečen trenutek albuma, prefinjena produkcija in inovativen aranžma pa komad še vedno spretno držita onkraj pop prozornosti. Naslednji se Kaytranadi pridruži vse glasnejši raper Vic Mensa, ki dostavi dostojno kitico, vendar pa ga agresivnejši beat in intenzivnejša elektro linija še pred koncem njegovega komada Drive Me Crazy skoraj pošljeta v pozabo. Hkrati je ta pesem morda še najbolj v stiku z zvokom Kaytranadovih starejših izdaj, zvokom njegovega samoiskanja, ko se je imenoval še Kaytradamus in so bili njegovi beati pod vplivi duba in trapa še malce osnovnejši. Tekom večera postane jasno, da se Kay v resnici še vedno išče, a to samoiskanje zdaj z elegantnim preskakovanjem med elektronskimi žanri znotraj samih pesmi in s spajanjem težko združljivih elementov

Radio Študent, 22. junij 2016 ― Blackest Ever Black, 2016   Izdaja, ki jo obravnavamo v današnji Tolpi bumov, v praktično vseh pogledih ustreza standardom založbe Blackest Ever Black, pri kateri je izšla. Kar varovance te londonske založbe povezuje na najbolj ohlapnem nivoju, so temačnost, sofisticirano obrzdani pesimizem in hladni odzveni brezčutja – ni kaj, znamo pritegniti k poslušanju, kajne? No ja, skoraj zagotovo ste si kdaj ogledali kakšno islandsko ali norveško dramo in boste znali posvojiti tudi prednosti pesimističnega pogleda na svet. Pri Blackest Ever Black se sučejo imena, kot so Dominick Fernow v več svojih pojavnih oblikah, Cut Hands, ki nas lani približno tak čas ni prepričal na festivalu MED v Mariboru, Black Rain, Lustmord in tako dalje. Skratka, protagonisti Blackest Ever Black se dobro skladajo z imenom založbe in tudi kakšnim stereotipom, s čimer pa ni nič tako zelo narobe, saj stereotipno od založbe pričakujemo odličen, mrzel zvok, podkrepljen z intrigantno, pulzirajočo ritmiko. Do tu vse lepo in prav. A v današnji Tolpi bumov vendarle preverjamo, koliko se dvojec Raime, ki je z albumom Tooth danes na tapeti, sklada s podobo in poslanstvom te založbe in zakaj bi bilo morda bolje, da se kdaj ne bi. Tega tako zelo medlo poimenovanega pojava temačne elektronike, kamor Raime poenostavljeno uvrstimo, je naokoli trenutno toliko, da je iz nje postalo že zares mučno izbirati bisere. Tudi iz tega razloga smo bili leta 2013 pravzaprav blazno navdušeni nad EP-jem, ki sta ga Raime izdala pod psevdonimom Moin. Na nov material te pojavitve Joea Andrewsa in Toma Halsteada, ki jo poslušamo tudi v podlagi, še vedno nestrpno čakamo. Med tem pa se jima posvečamo, oblečenima v Raime, v kontekstu aktualnega albuma Tooth. Namenimo najprej nekaj pozornosti golemu instrumentalno-tehničnemu ogrodju. Mokri in težki beati ter tanki, a konsistentno praskajoči kitarski vrezi tvorijo nekakšen okvir zvočne slike, ki je hkrati produkcijsko čista, karakterno pa še vedno nekoliko umazana.

Radio Študent, 22. junij 2016 ― Novice   Začenjamo na domačem brjači. Hrupna velenjska hardkor punk zasedba Nakajima, ki je pod prvotnim imenom Wreck pred davnimi leti nastopila na prvem Klubskem maratonu, je tudi na fizičnem nosilcu ovekovečila majsko digitalno izdajo pest štiklov obsegajočega EP-ja Bring Me the Head of a Chocolate Bunny. Izdaji, ki je za poljubno vsoto sicer na voljo tudi za dolpoteg, lahko prisluhnete na njihovem Bandcampu.   <a data-cke-saved-href="http://nakajima.bandcamp.com/album/bring-me-the-head-of-a-chocolate-bunny" href="http://nakajima.bandcamp.com/album/bring-me-the-head-of-a-chocolate-bunny">Bring me the head of a chocolate bunny by Nakajima</a>     Počrneli obalni neocrusterji SHIV pa so na svojemu Bandcampu postregli s svežim singlom, naslovljenim Pred temo, ki poleg naslovne pesmi obsega še pesem Novemu soncu. Trojico lahko v prihodnjih dneh ulovite v Komnu na festivalu Krastival Open Air oziroma v Klubu Gromka, kjer bodo z zasedbo TØRSÖ nastopili 2. julija.   <a data-cke-saved-href="http://shivcrust.bandcamp.com/album/pred-temo" href="http://shivcrust.bandcamp.com/album/pred-temo">Pred temo by SHIV</a>     Producent, DJ in voditelj oddaje Flash Forward, Christian Kroupa, se s skorajda 10-minutnim štiklom Of What Might Be vrača k zaprašeni lo-fi estetiki sodobnih klubskih glasb.        Primorski tr

Radio Študent, 21. junij 2016 ― S U B W A Y  1 0 1 6 / 1 3 1 1 ★ torek, 21/6.2016. ob 23-ih Nov d-beat crust Kommando. Ziezo je 26. albumu UK Subs; 7"EP sta razdelili hardkorovci Worst iz Sao Paola in Rust Proof iz Melbournea. Poslušali bomo tudi nov komad Deafness By Noise. Začela se je sezona festivalov, med prvimi sta Krastival in Viva la Pola: Extreme Noise Terror, Skiplickers in Dry Heaves. Na odrih bodo tudi Bolesno grinje, Vorgär in Overcharge. KOMMANDO   – Machinegun Punk – Crush Them To Death UK SUBS  - "Ziezo" LP (2016) – Polarisation – Banksy – This Machine – I've Got A Gun WORST  - "Violent assault from the southern sphere" split 7"EP (2016) – Born In the 3rd World – Target On My Chest RUST PROOF   - A Mortal Low – Cretin DEAFNESS BY NOISE  - - The Stitches (2016) BOLESNO GRINJE  - - Reakcija (2016) EXTREME NOISE TERROR  - s/t LP (2015) – Punk Rock Patrol – An Endless Cycle of Misery – Think Outside The Box – Sheep in Wolf's Clothing VORGÄR  - " Faith" MC (2015) – Scorch of Mirrors OVERCHARGE  - "Speedsick" (2016) – Speedsick SKIPLICKERS  - "I'll buy all alcohol you've got" EP (2016) – Destroyers – State Slavery DRY HEAVES  - "Slim Pickings" CD (2015) – Weekend Warrior Od koncertov: (četrtek) 23.6. Zagreb, Medika: Extreme Noise Terror, Skiplickers, Dry Heaves, Desecreation; (petek) 24.6. Pula, Uljanik – Viva la Pola festival: Extreme Noise Terror, Bolesno Grinje, Drop the Hammer, Desecreation; (petek) 24.6. Komen, Krastival: Skiplickers, Dry Heaves, Death On/Off, Border Bastard, Vulvathrone, 2 Minuta Dreka, Grable, (sobota) 25.6. Komen, Krastival: Extreme Noise Terror, Desecration, Shiv, Overcharge, Krlja, Disbaja, Namet, Devoured By Vermin, Vorgär, Freedom Is A Lie; (sobota) 25.6. Kumrovec, No border fest: Fakofbolan; http://www.monteparadiso.info/2016/02/24th-monteparadiso-festival.html#more 

Radio Študent, 21. junij 2016 ― Novice Številni veliki glasbeni zvezdniki se že dolgo borijo za spremembo ameriške zakonodaje o avtorskih pravicah. Prejšnji teden je bil denimo zopet odmeven Trent Reznor, vodja zasedbe Nine Inch Nails, ki je izjavil, da je YouTubov monopol v veliki meri zgrajen na ukradeni glasbi. Zdaj se je v odprtem pismu ameriškem kongresu na pobudo megalomanskega glasbenega managerja Irvinga Azoffa zbrala že konkretna in odločna skupina glasbenikov, kot so Paul McCartney, Taylor Swift in U2, ki so se jim pridružile tudi največje glasbene založbe, kot so BMI, Sony Music in Universal Music Group. Pismo, ki se sicer osredotoča na avtorske pravice v digitalni dobi na splošno in problematiko YouTuba tematizira le posredno, čeprav očitno, se bo pojavilo kot oglas na različnih ameriških političnih spletnih straneh. [check it] Gucci Mane, ki je pred kratkim prišel iz zapora in to počastil z novim singlom ter kolaboracijo tako s Kanyeom Westom kot Drakeom, se je včeraj prvič, odkar je odšel iz zapora, pojavil tudi na odru in sicer v domači Atlanti. [check it] Killer Mike iz hiphoperskega dvojca Run The Jewels obljublja, da bo njun prihajajoči album mračnejši, trši, jeznejši in zlobnejši kot vse poprej, ter pravi, da ga bomo lahko dočakali še letos. DJ Earl iz chicaškega footwork kolektiva Teklife je za Boiler Room posnel miks, na katerem med drugim najdemo tudi nekaj novih, še neizdanih komadov ter tistih s prihajajočih izdaj založbe. [check it] Ekipa britanskih grimeovskih MC-jev ter producentov 1-800 DINOSAUR, med katerimi najopazneje izstopa James Blake, konec julija izdaja svojo prvo ploščo z naslovom 1-800 DINOSAUR Presents Trim. Poleg nekoč izrazito inovativnega in sedaj nekoliko kantavtoriziranega producenta Jamesa Blaka se na plošči med drugim pojavijo tudi Airhead, Happa, Boothroyd, Bullion, Dan Foat in Klaus. [check it] [check it] Four Tet je na svojem Bandcampu objavil nov zastonjski album, večinoma sestavljen iz sicer na raznih kompilacijah izdanih kom