Kreativni razred,
24. oktober
―
CUKRARNA Z GRENKIM PRIOKUSOM
Tudi sama se, posebej zdaj, ko postaja vse hladneje, pogosto sprašujem, koliko ljudi brez domov bi lahko dobilo stanovanje v recimo eni od takih velikih obnovljenih stavb kot je Cukrarna? Dom za brezdomne ljudi ali pogosto vsebinsko izpraznjene dvorane z umetnostjo, ujeto v primež razpadajočega neoliberalnega sistema? Kaj so sploh naše prioritete? Ali smo povsem izgubili občutek za pravo mero? Odgovore na ta in podobna vprašanja išče tudi Miloš Šonc v spodnjem zapisu. Alenka Sottler
KRALJ ULICE MTelefonski klic z jecljajočim glasom in v zadregi ni kazal nič dobrega in žal tudi nič posebnega. Eden od kraljev ulice M. nujno rabi pomoč v večjem znesku. Zbral je le 15,00 Evrov. Seveda bi lahko spregledal vse skupaj in se izgovoril, a se mi ne zdi pošteno.Ko vprašam za razlog pove, da je poskušal spati na železniški postaji v Ljubljani, a zaradi mraza ni mogel. Ogrela ga ni niti hoja.Najemodajalec ga je vrgel ven, ker ni mogel poplačati najemnine 150,00 EUR. Čeprav je prosil za odlog, je bil zavrnjen, češ, da če nima denarja, pač tudi ni stanovanja. Ampak tako je prostor oz. sobica, v kateri se stiska šest revežev, begunci, brezdomci in še kdo, ostala brez M. V stiski se je pač obrnil za pomoč na koga, ki bi ga razumel. In jo je dobil. Tudi objem in stisk mrzle roke, a s toplimi očmi so povedali vse. Brez velikih besed. Le z začudenimi pogledi nekaterih mimoidočih pred Sparom. A vendar se mi porajajo nekatera vprašanja, na katera bi bilo dobro dobiti odgovore.Res je M. kralj ulice. V svoji svobodi, poštenosti, čisto vestjo in delom v preteklosti ter tudi v svoji bedi. Kralj mesta Ljubljane je postal župan Zoran Jankovič. V vsej svoji veličini najlepšega mesta na svetu. Tudi bogatega, sijočega in razkošnega. Vseeno pa z grenkim priokusom, »lepo obnovljene Cukrarne« in še katere stavbe, od gradu do Roga, kjer so povsod
