KAJ JE KITAJSKA STORILA ZA VENEZUELO

KAJ JE KITAJSKA STORILA ZA VENEZUELO

Kreativni razred, 16. januar ― Brez praznih retoričnih prikazov v stilu Trumpa ali Macrona je Kitajska sprejela vrsto praktičnih ukrepov, začenši z zavedanjem, da so Združene države Amerike nadzor nad venezuelsko nafto spremenile v orodje za omejevanje kitajske prisotnosti v Južni Ameriki in oviranje njenega neustavljivega pospešenega razvoja.Kitajska je sprejela korake, ki so bili neposredno usmerjeni proti flotacijski liniji ameriškega imperija, saj se agresija na Venezuelo šteje za napoved vojne projektu večpolarnega sveta in skupini #BRICS.Le nekaj ur po razširitvi novice o ugrabitvi predsednika Nicolása Madura je predsednik Xi Jinping sklical nujno sejo Stalnega odbora Političnega urada Komunistične partije, ki je trajala natanko 120 minut. Uradnih izjav ni bilo in diplomatskih groženj ni bilo; namesto tega je vladala tišina, ki predhodi nevihti, saj je ta seja sprožila tisto, kar kitajski strategi imenujejo »celoviti asimetrični odziv«, kot povračilo za agresijo, usmerjeno proti kitajskim partnerjem na zahodni polobli.Venezuela velja za kitajsko mostišče v Latinsko Ameriko znotraj »dvorišča« Združenih držav.Prva faza kitajskega odziva se je začela 4. januarja ob 9.15, ko je Ljudska banka Kitajske tiho napovedala začasno prekinitev vseh transakcij v ameriških dolarjih s podjetji, povezanimi z ameriškim obrambnim sektorjem. Podjetja, kot so Boeing, Lockheed Martin, Raytheon in General Dynamics, so se zbudila z novico, da so bili vsi njihovi posli s Kitajsko zamrznjeni brez predhodnega opozorila.Istega dne je ob 11.43 kitajska državna elektroenergetska korporacija (State Grid Corporation of China), ki upravlja največje elektroenergetsko omrežje na svetu, napovedala celovit tehnični pregled vseh svojih pogodb z ameriškimi dobavitelji električne opreme – poteza, ki je v praksi pomenila, da se je Kitajska začela oddaljevati od ameriške tehnologije.Ob 14.17 je kitajska nacionalna naftna korporacija (China National Petroleum Corporation), največje državno naftno podjetje na svetu, napovedala
Cerknica 1976/77 – 5. d razred

Cerknica 1976/77 – 5. d razred

Stare slike (Cerknica), 12. januar ― Pisalo se je šolsko leto 1976/77 in pred osnovno šolo v Cerknici se je slikal 5. d razred z razredničarko Dragico Udovič. Generacija je bila številčno zelo močna, zato so bili sestavljeni kar štirje peti razredi. Učiteljica biologije in geografije Dragica Udovič je postala njihova razredničarka. Kot učiteljica je bila kar “fajn”, oziroma dobra. Znala […]
1945 Dachau – Osvoboditev

1945 Dachau – Osvoboditev

Stare slike (Cerknica), 11. januar ― Na slikah vidimo miting Jugoslovanov v osvobojenem taborišču maja ali junija 1945. Trije člani naše rodbine so se iz taborišča vrnili junija 1945. V družinskem albumu imamo štiri fotografije iz taborišča Dachau, narejene kmalu po osvoboditvi. Na tej je moj oče. Moj oče dr. Lino (Vendelin) Legiša (22. 3. 190828. 6. 1980) je bil […]
1965 Pula – Pljuvalnik

1965 Pula – Pljuvalnik

Stare slike (Cerknica), 10. januar ― Da imajo res vsake oči svojega malarja je živ dokaz naš urednik. Na srečanju ustvarjalcev starih slik je dejal: »Tako lep pljuvalnik sem slikal. Ti lahko pripravim?« Takoj se mi je iz želodca dvignila hrana za ves teden nazaj. Morala sem res globoko dihat, da nisem zapela rigoleta. Kolk je pa sam to nagravžnu! Ta […]
TOMAŽ MASTANK: Liberalizem, fašizem, neoliberalizem

TOMAŽ MASTANK: Liberalizem, fašizem, neoliberalizem

Kreativni razred, 9. januar ― https://sarajevofest.com/en/events/tomaz-mastnak-modern-technologies-have-created-a-new-form-of-enslavement-of-the-working-class/ Objavljam nekaj poudarkov iz eseja Tomaža Mastnaka z naslovom Liberalizem, fašizem, neoliberalizem objavljenega v DISENZU, ki ga lahko v celoti preberete na:  https://www.disenz.net/liberalizem-fasizem-neoliberalizem/  "Neoliberalizem je očitno na precej slabem glasu. Še vedno ima veliko politično moč, intelektualno pa je diskreditiran. V resnici je tudi politično diskreditiran, a diskreditirana politika se še trdno oklepa oblasti. Raje bo pustila, da vse propade, kot dopustila, da pade. Liberalizem pa se diskreditaciji izmika. Videti je, kot da nima ničesar opraviti z neoliberalizmom. Še več, vrnitev k liberalizmu – morda bi lahko rekli tudi h »klasičnemu liberalizmu« – utegne kdo celo prikazati kot rešitev pred neoliberalizmom. Kako je to mogoče?" "Če neoliberalizem razumemo le kot odgovor kapitalizma na padanje profitne stopnje na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kakor so ga razumele marksistične kritike, skoraj nujno prezremo njegov totalizem, njegovo polaščanje vseh sfer človeške dejavnosti, vseobsežno transformiranje družbenega življenja. Michel Foucault je bil verjetno prvi, ki je v predavanjih, ki jih je imel leta 1979 na Collège de France, sistematično opozoril na sistemsko spremembo, ki jo je prinesel neoliberalizem." "Nanjo se opira Wendy Brown*, ko definira neoliberalizem kot »vladajočo racionalnost, ki na zelo specifičen način ekonomizira vse: človeška bitja postanejo tržni dejavniki in nič drugega kot to, vsa področja dejavnosti veljajo za trg in vsaka entiteta (naj bo javna ali zasebna, naj bo oseba, poslovna enota ali država) je vodena kot podjetje. Pomembno pri tem je, da tu ne gre zgolj za to, da se poblagovljenje in monetarizacija razširita vsepovsod – to je stari marksistični prikaz kapitalske transformacije vsakdanjega življenja. Neoliberalizem skonstruira tudi sfere, ki ne proizvaja
še novic