Ridim Operator #428 !!!

Ridim Operator #428 !!!

Radio Študent, 12. avgust ― Samo na hitro omenimo, kaj bomo danes rolali... za vse duberje in dubsteprčke rolamo novga J Kenzo-ta in Flowdana... za drum & bass heade je Benny Page sproduciral čisto nov VIP mix svojega komada Turn Down The Lights iz leta 2006, pa remix Potential Badboy-a za M-Ocean založbo.... vrteli bomo tudi nekaj rootsa v stilu Linvala Thompsona, Natto in Dhoko...

Koncertna vrnitev K.K. Downinga

Rocker.si, 12. avgust ― Nekdanji član zasedbe Judas Priest K.K. Downing je včeraj izvedel svoj prvi koncertni nastop po 17. oktobru 2009, ko je njegov nekdanji matični band izvedel poslednji koncert v sklopu svoje British Steel 30th Anniversary turneje. Kitaristova [...] The post Koncertna vrnitev K.K. Downinga appeared first on Rocker.si.
Idealna godba, suče Miha Zadnikar

Idealna godba, suče Miha Zadnikar

Radio Študent, 11. avgust ― "Suite" (iz filma Zakon Marie Braun) — Fassbinder / Peer Raben (Vol. 2). Alhambra 1993  "Gnossienne No. 5" — Bojan Gorišek: Erik Satie. Complete Piano Works, Vol. I. Audiophile Classics 1994 [10 x CD] "Gnossienne No. 1" — Bojan Gorišek: Erik Satie. Complete Piano Works, Vol. I. Audiophile Classics 1994 [10 x CD]
KUMBIA BEAT

KUMBIA BEAT

Radio Študent, 11. avgust ― Vrtimo cumbio oziroma kumbio, kot jo igra mehiško-francoska druščina Kumbia Boruka, ki v to žlahtno kolumbijsko zvrst vnaša prvine reggaeja, duba, afriških muzik, rocka in še marsičesa.
J.S. Bach, Max Reger, Jean Langlais in Floor Peeters /ponovitev

J.S. Bach, Max Reger, Jean Langlais in Floor Peeters /ponovitev

ARS Obiski kraljice, 11. avgust ― Bach je bil vzornik tako Maxu Regerju, kot Jeanu Langlaisu in Flooru Peetersu. Johann Sebastian Bach, Max Reger, Jean Langlais in Flor Peeters sestavljajo pisano druščino skladateljev, katerim je skupno ustvarjanje in poustvarjanje za orgle. V glasbeni zgodovini sicer ni veliko glasbenih ustvarjalcev, ki jih orgle na tak ali drugačen način ne bi kdaj zamikale. Prav malo je tudi takih, ki jim ne bi bil za vzor veliki J. S. Bach. In če koga lahko označimo kot velikega častilca te večno aktualne, brezčasne baročne glasbe, je to zagotovo Max Reger – za orgle je med drugim priredil Bachovo Kromatično fantazijo in fugo BWV 903. Na svojstven način se je po Bachu zgledoval tudi belgijski skladatelj Flor Peeters, v oddaji boste slišali njegovo Elegijo, op. 38, Toccato, fugo in himno na Ave maris stella, op. 28 ter Pesem soncu, op. 66. S polifonijo in gregorijanskim koralom pa so povezane tudi Tri gregorijanske parafraze francoskega skladatelja 20. stoletja Jeana Langlaisa. Interpreta tokratne oddaje bosta organista Christopher Herrick in D’Arcy Trinkwon.  
Christopher Herrick

Christopher Herrick

ARS Obiski kraljice, 11. avgust ― Predstavil se bo na orglah Mestne hiše v Melbournu v Avstraliji in na orglah stolne cerkve v Bernu v Švici. V ponovljeni oddaji predstavljamo angleškega orglavca Christopherja Herricka. Na velike orgle v Mestni hiši v Melbournu v Avstraliji ter na orgle stolne cerkve v Bernu v Švici bo izvajal manj znana orgelska dela ameriških, angleških in norveških skladateljev 19. in 20. stoletja.  
Stoletja glasbe v Notre Dame, 4. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 4. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Svetloba, presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile tiste, ki so glasbene umetnike, delujoče v pariški notredamski katedrali, navdihovale vse do danes. Katedrala je skozi stoletja doživela številne padce in vzpone, hrepenenje po novem in svežem pa ni nikoli presahnilo. Kot ne presahne svetloba, ki se iz barvite rozete vsak dan usiplje na orgelske piščali. Nič presenetljivega, če so bile orgle v notredamski katedrali že kmalu v središču glasbenega dogajanja tega prostora. Zanimanje zanje je vse močneje naraščalo in doseglo vrhunec konec 19. stoletja, ko je Aristide Cavaillé -Coll tja postavil orgle s številnimi inovacijami; premogle so kar 86 registrov. In ko so zadonele orgelske miksture, je zasijala svetloba. Tudi v očeh slepega organista Louisa Vierna, ki je za ta inštrument namenil kar šest orgelskih simfonij. Svetloba, pa tudi presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile torej tiste, ki so v katedrali Notre Dame v Parizu navdihovale ne le vernike, pač pa tudi glasbenike. Tako je bilo vse do letošnjega požara, ki je, kot je upati, glasbena stremljenja nekaterih največjih umetnikov današnjega časa, kot je npr. orgelski virtuoz Olivier Latry, prekinil le začasno.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 3. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 3. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Glasba v času francoske revolucije Skozi čas so katedralo spremljali raznovrstni dogodki, med njimi tudi v preteklosti že večkrat tudi hude katastrofe. Ena največjih jo je vsekakor doletela s francosko revolucijo. Razjarjene množice so katedralo močno poškodovale, revolucionarni oblastniki so jo hoteli spremeniti v »tempelj razuma« in »kult vrhovnega bitja«. Kralja in kraljico so obglavili, zasegli cerkveno zemljo, pregnali duhovnike in uničili kipe. Boginja svobode je na več oltarjih za nekaj časa zamenjala Devico Marijo, velike zvonove so pretopili… Oskrunjeno in izropano so nazadnje spremenili v skladišče hrane, jo zaprli in le malo je manjkalo, da je niso tudi porušili. In glasba? Ni prav dosti podatkov o tem obdobju. Organisti so se v tem obdobju hitro menjavali in zdi se, da niso imeli prav veliko dela.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 2. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 2. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Glasba, ki je notredamski katedrali že obstajala, je v 14. in 15. stoletju dobila nove razsežnosti. Glasba, ki je že obstajala, je v 14. stoletju dobila nove razsežnosti; po njej so se zgledovali tudi drugi. Eden izmed bolj znanih glasbenikov tistega časa je Aubert Billard. Okoli leta 1410 je tam ustvarjal tudi Ettiene Grossin, sicer duhovnik. Bil je eden prvih skladateljev, ki je delno zasnoval ciklično glasbeno obliko maše.
Stoletja glasbe v Notre Dame, 1. oddaja

Stoletja glasbe v Notre Dame, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust ― Katedrala Notre Dame v Parizu je skozi čas postala neizogiben del umetnosti - že od samega začetka je povezana z glasbo. Katedralo Notre Dame v Parizu je letos močno poškodoval požar. Skozi stoletja je preživela že več podobnih dogodkov, takih in drugačnih, med njimi so bili nekateri tisti, ki so korenito posegli v potek zgodovine Francije in Evrope. Prav zato je katedrala veliko več od običajnega sakralnega objekta; ni le simbol Pariza, ampak celotne naše kulture in civilizacije. Skozi čas je postala tudi neizogiben del umetnosti – književnosti, slikarstva, opere, filma in drugih umetniških zvrsti. In kar je morda najpomembnejše –, v njej so vtkana stoletja človeške zgodovine, sprememb, vojn, praznovanj, smrti, navdihov, ljubezni, upov, tolažbe. Vse to je bilo velikokrat pospremljeno z glasbo, ki je bila v katedrali navzoča in z njo združena od vsega začetka. V njej se je uveljavila glasbena tradicija največje kakovosti, vedno novi rodovi so v njeno glasbeno zgodovino dodajali vedno nove gradbene kamne. Drzne inovacije v glasbi in arhitekturi so odmevale in odsevale druga v drugi. Glavni vir glasbenega navdiha pa je bila ves čas – Naša Gospa, Marija, zavetnica Parižanov in katedrale.

Ustanovitelj skupine Mötley Crüe kritizira Trumpa

Rocker.si, 11. avgust ― Ustanovni član in bobnar skupine Mötley Crüe Tommy Lee je objavil odprto pismo, v katerem kritizira politiko predsednika Donalda Trumpa in njegovo podpornike.  Rokerji imajo jajca, da povedo tisto, kar si mislijo. Zato je Tommy za [...] The post Ustanovitelj skupine Mötley Crüe kritizira Trumpa appeared first on Rocker.si.

David Hasselhoff prihaja v Gradec

Rocker.si, 11. avgust ― Junak serij Vitez za volanom in Obalna straža ter pevec David Hasselhoff, večini verjetno najbolj poznan zaradi skladbe ‘Looking for Freedom’, ki jo je slednji leta 1989 odpel na ostankih berlinskega zidu, prihaja v avstrijski [...] The post David Hasselhoff prihaja v Gradec appeared first on Rocker.si.
še novic