Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Koridor, 5. marec 2022 ― V MGL-ju se je 13. januarja 2022 dogodila premiera kozmomjuzikla po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo. Monoprojekt igralca Matica Lukšiča se je tako oziral predvsem na manj znana dejstva o prvem živem bitju, ki je z Zemlje vstopilo v orbito in jo obkrožilo. The post Vse to sem videla, ko sem letela mimo appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
The Batman (2022)

The Batman (2022)

Deseta umetnost, 5. marec 2022 ― The Batman predstavlja vnovično obuditev avantur stripovskega junaka, ki se je znašla še pred posebej težkim izzivom, saj za seboj nosi breme vplivne zapuščine filmske trilogije v režiji Christopherja Nolana, ki je za vedno spremenila zgodovino stripovskega filma. Režiser in soscenarist Matt Reeves se te dileme loti s premišljeno potezo, da Batmana predstavi v dosedaj še nevideni luči; ne […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Maščevalci: Zaključek  Batman v Superman: Dawn of Justice (2016)  Tomb Raider  Undercover - 1. sezona (2019)  Instant Family (2019) Copyright © Deseta umetnost [The Batman (2022)], All Right Reserved. 2022.

STOP THE WAR IN UKRAINE

Kreativni razred, 4. marec 2022 ―   Stop the War in Ukraine By DiEM25 Coordinating Collective | 24/02/2022Democracy DiEM25 Eu NATO Politics PutinStop Putin’s invasion. Stop NATO escalation. Peace via a people’s diplomacy!The 24th of February will be remembered as a dark day for Europe: Russia has attacked Ukraine. The geopolitical games between Putin and NATO have led to war, and Europe’s peoples are the great losers, as the EU has, once again, proven itself powerless and irrelevant.Today’s top priority must be to stop the war, to return Russian troops to base and to start a real peace process. The immediate cessation of hostilities and a permanent peace must be the objective. Unfortunately, the rulers in Moscow, Washington and in the EU, who either caused the tensions or did nothing to stop their escalation, have shown themselves incapable of initiating a viable peace process.DiEM25 is calling upon progressives in Europe, Russia, the United States, and across the whole world to energise a new internationalist peace movement with the sole objective of disarming the global military-industrial complex and working through a people’s diplomacy – one that has humanity’s interests at heart – toward internationalist solidarity, cooperation and peace.Wars sacrifice common people for the benefit of those in power and the profits of the 1%. To stop them and prevent them, we need real democracy. ČE SE STRINJAŠ, PODPIŠI DIEM ZAHTEVO PO KONČANJU VOJNE TU: https://diem25.org/stop-the-war-ukraine/
Bataljon ženskih umetnic juriša na Cukrarno

Bataljon ženskih umetnic juriša na Cukrarno

Marijan Zlobec, 4. marec 2022 ― Galerija Cukrarna v nadstropju pripravlja novo veliko razstavo, na kateri se bodo predstavile samo ženske umetnice različnih generacij, stilov, uporabe materialov, izraznih možnosti, časovnih soustvarjalnih kontekstov, ustvarjalnih praks in poetik. Ob razstavi pripravljajo obsežno predstavitveno tiskovno konferenco 10. marca ob 11. uri v Baru Cukrarna. Razstavo bosta predstavila Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, […]
DR. MAJA BREZNIK

DR. MAJA BREZNIK

Kreativni razred, 4. marec 2022 ― Draga Alenka, sinoči sem poslušala posnetek radijske oddaje "Glasovi svetov" - odličen pogovor novinarja Gorana Dekleve o vrednotenju dela, o prekarnosti, o označevanju "dela" z dr. Majo Breznik, avtorico knjige Mezdno delo: kritika teorij prekarnosti. "...Na primer: zakaj niso vsa dela upravičena do označbe »delo«; katera dela so plačana in katera ne; v kakšnih okoliščinah nas delo dejansko lahko tudi osebnostno bogati; kaj vse to pomeni za družbeni položaj različnih delavk in delavcev?" je zapisala naša kolegica Mojca. Pogovor z Gorana  Dekleve z dr. Majo Breznik ob izidu njene nove knjige MEZDNO DELO, KRITIKA TEORIJ PREKARNOSTI in ob spremnem besedilu k knjigi DELO poslušajte tu:   Delo: tlaka, ki uničuje telo in duha, ali način, kako človek kreativno izrazi samega sebe? https://4d.rtvslo.si/arhiv/glasovi-svetov/174850757 Delo Andrea Komlosy  Spremno besedilo Maja BreznikGlobalnohistorična perspektiva od 13. do 21. stoletja Študija avstrijske profesorice Andree Komlosy je enkratna v svetovni teoretski literaturi. Obdeluje osnovno človeško dejavnost – delo v vseh njegovih pojavnih oblikah v zadnjih osemsto letih v svetovnem merilu . Študija analizira oblike dela, delovne odnose, kulturna umevanja dela, jezikovna orodja, s katerimi človeštvo od daljne preteklosti do danes razmišlja in razpravlja o delu. Prikazuje stvarnost dela in družbene predstave o njem v kmetijstvu in obrti srednjega veka, novoveških industrijskih deželah in kolonijah, deželah v razvoju ter sodobnem globaliziranem svetu. Natančno in kritično predstavlja sodobno problematiko delovnih praks, delovnih odnosov, konfliktov, izkoriščanja. Prikazuje, kako različna so bila umevanja dela skozi čas in na raznih svetovnih področjih ter ugotavlja, kako so se splošne predstave o delu včasih ujemale, še pogosteje pa razhajale z dejansko stvarnostjo delovnih praks in odnosov. Študija razpravlja o ženskem delu, neplačanem delu, izkoriščanju presežne vrednosti in skupinah, ki so prisiljene v posebej
Jubilejni abonma ob 70. obletnici Slovenskega okteta in Festivala Ljubljana

Jubilejni abonma ob 70. obletnici Slovenskega okteta in Festivala Ljubljana

Marijan Zlobec, 3. marec 2022 ― Po aleji skladateljev je naslov prvega ali otvoritvenega koncerta Slovenskega okteta v Križevniški cerkvi 9. marca ob 19.30. Slovenski oktet je ob svoji sedemdesetletnici pripravil abonma sedmih koncertov, kot vokalni ansambel pa je gost Festivala Ljubljana, ki letos prav tako obhaja sedemdeseto obletnico neprekinjenega umetniškega, kulturnega, mednarodnega festivalskega in organizacijskega delovanja. Aleja slovenski skladateljev na […]

Pojedina pri Trimalhionu

Koridor, 3. marec 2022 ― Predstava o antični pojedini se nenadoma prelevi v gledališko vajo, ki zaradi prehitrega in preostrega prehoda gledalca popolnoma zmede. The post Pojedina pri Trimalhionu appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
SHOD DANES OB 17h

SHOD DANES OB 17h

Kreativni razred, 3. marec 2022 ― Zato v četrtek 3. marca 2022 ob 17h pozivamo na Odprto skupščino proti vojni v Menzo pri koritu na Metelkovi, na kateri bomo skupaj gradili možnost solidarnosti in odpora tudi v času vojne. Proti imperializmu in vsem nacionalizmom!Razredna solidarnost z ljudmi v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji!Odprimo meje za vse! http://komunal.org/teksti/685-vase-vojne-nasi-mrtviVaše vojne, naši mrtvi!Kapitalizem poganja notranja logika nenehne ekspanzije in neskončne akumulacije kapitala, zaradi katere drvi iz ene uničevalne krize v drugo. Slednje nosijo različna imena, v zadnjem desetletju npr. ekonomska, migrantska, Covid-19, nanje pa se oblasti odzivajo zelo podobno: krepitev aparatov represije in nadzora, militarizacija, razčlovečenje, razpihovanje sovraštva med ljudmi, preganjanje družbene opozicije in uničenje človeških življenj. Sami oblastniki se dobro zavedajo dejstva, da ljudem znotraj obstoječega sistema ne morejo zagotoviti zdravja ali varnosti, kaj šele blaginje, zato se za ohranjanje lastne oblasti vse raje zatekajo h golemu nasilju in drugim avtoritarnim metodam.Med vsemi krizami je vojna tista, ki v največji meri razčloveči in podreja življenja diktatu smrti in trpljenja. V vse bolj napetih razmerah kapitalistične tekmovalnosti na robovih močnih ekonomskih centrov in na s surovinami bogatih delih sveta vznikajo nove in nove vojne. Po Jugoslaviji, Afganistanu, Iraku, Siriji, Palestini in številnih drugih delih sveta se je vojna sedaj dokončno razplamtela tudi v Ukrajini. Vojna v Ukrajini ni vojna med ljudmi, temveč med velikimi sistemi kapitalistične prevlade, ljudje v njej zgolj umirajo. Orožje, vojna industrija in vojaške zveze so problem, ne pa rešitev. Zato zavračamo oboroževanje in vse ostale oblike krepitve aparatov vojne. Naša solidarnost ne more biti z državami, njihovimi armadami in zastavami, ki sedaj merijo svoja uničevalna orožja v Ukrajini, niti ne z vojnimi dobičkarji, ki si že manejo roke zaradi no
še novic