1945/46 Slovenija – Partizanski fotograf Aleksander (Sandi) Jesenovec (1926-2013 )

1945/46 Slovenija – Partizanski fotograf Aleksander (Sandi) Jesenovec (1926-2013 )

Stare slike (Cerknica), 16. november ― Edija Šelhausa, njegovo mamo Julijano Šelhaus in Marijana Masterla smo že predstavili na portalu Stare slike Cerknica, zato je prav, da predstavimo še enega fotografa, ki izhaja iz Škofje Loke Aleksandra Jesenovca. Tako sem v letu 2002 spoznal kar nekaj fotografov, ki sem jih kasneje leta 2005 predstavil v monografiji Slovenska odporniška fotografija 1941 – […]
Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije

Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije

Bajalka, 15. november ― Galerija Srečišče, Hostel Celica, Ljubljana, 20. 11.–14. 12. 2025. Otvoritev bo 20. novembra, ob 18. uri.  »Dober dan, gospod želvak.« »Vam se zdim bolj želvak kot želva?« »Vseeno mi je. Zaradi mene ste lahko tudi gospa želva. Lahko ste hkrati želva in želvak.« Kratek dialog iz prve od šestih avtorskih slikanic Alenke Spacal Mavrična maškarada je neposredna vstopnica v svet podob, ki zadnjih petnajst let nastajajo pod mojstričinimi gibkimi prsti. Ti prsti so prevodniki avtoričinega bogatega poznavanja kompleksnih teorij družbenih ustrojev feminističnih in LGBTQ-vsebin v vizualnih umetnostih, s pomočjo katerega preseže stereotipe spolne binarnosti in se poigra z vlogami družbenega spola. Ozaveščena […] Stran Razstava Alenke Spacal: Bajalkine ilustracije se je prvič pojavila na strani Bajalka.
GANDIJEVA KOČA

GANDIJEVA KOČA

Kreativni razred, 15. november ― Januarja 1978 je znani mislec in revolucionarni ideolog Ivan Illich prišel v Sevagram, da bi odprl konferenco. Med bivanjem je večino časa preživel v Gandhijevi koči. Srkal je njen mir in njen duh ter ju v svojem otvoritvenem govoru na konferenci poskušal izraziti v svojem neponovljivem slogu. Nastal je edinstven poklon preprosti stavbi in temu, kar predstavlja.   Prijatelji! Danes zjutraj, ko sem sedel v tej koči, v kateri je živel Mahatma Gandi, sem poskušal v sebe vsrkati duha njenega koncepta in njeno sporočilo. Dve stvari v tej koči sta me navdušili. Ena je njen duhovni vidik, druga pa njeno udobje. Poskušal sem razumeti Gandijev pogled na gradnjo koče, zelo mi je bila všeč njena preprostost, lepota in urejenost. Koča razglaša načelo ljubezni in enakosti vseh. Ker je hiša, ki mi je bila dodeljena v Mehiki, v mnogih pogledih podobna tej koči, sem lahko razumel njen duh. Ugotovil sem, da ima koča sedem različnih prostorov. Ko vstopiš, je prostor, kjer odložiš čevlje in se fizično in duševno pripraviš na vstop v notranjost. Sledi osrednji prostor, ki je dovolj velik, da sprejme veliko družino. Danes zjutraj ob štirih, ko sem tam sedel in molil, so štirje ljudje sedeli z mano, naslanjali so se na eno od sten, na drugi strani pa je bilo dovolj prostora za še enkrat toliko ljudi, če bi sedeli skupaj. To je soba v katero lahko stopi vsakdo in se pridruži drugim. Tretji prostor je tisti, kjer je Gandi sam sedel in delal. Obstajata še dve sobi – ena za goste in ena za bolnike. Obstaja tudi odprta veranda in prostorna kopalnica. Vsi ti prostori so med seboj smiselno in organsko povezani. Imam občutek, da bi se bogati ljudje, če bi prišli v to kočo, norčevali iz nje. Ko gledam z vidika preprostega Indijca, pa ne vidim razloga, zakaj bi morala biti hiša večja od te. Ta hiša je narejena iz lesa in blata. Niso je gradili stroji, ampak človeške roke. Jaz jo imenujem koča, vendar je v resnici dom. Med hišo in domom je razlika. Hiša je kraj, kjer človek hrani s
1985 Zagreb – Komercialni sestanek Kovinoplastike Lož

1985 Zagreb – Komercialni sestanek Kovinoplastike Lož

Stare slike (Cerknica), 14. november ― Za Kovinoplastiko Lož je bilo prva desetletja po ustanovitvi podjetja v letu 1954 ključno prodajno tržišče takratna Jugoslavija. Glede na usmeritev v proizvodnjo okovja za stavbno pohištvo – okna in vrata – in okovja za kuhinjsko pohištvo, so bili ključni kupci proizvajalci oken in vrat ter kuhinj. Kuhinjarji so postali še pomembnejši po začetku naše […]

S humorjem nad pozabo

Koridor, 12. november ― Iznajdljiv hibrid med dokumentarnim in igranim filmom, ki ni samo zabavna obravnava absurdne epizode v zgodovini hrvaške Reke, ampak tudi premislek o fašizmu ter našem zgodovinskem in sedanjem odnosu do političnih ideologij.
1941 Babno Polje – Uršulinke v Čopovem gradu, drugič

1941 Babno Polje – Uršulinke v Čopovem gradu, drugič

Stare slike (Cerknica), 12. november ― gFotografijo smo že objavili v prispevku 1941 Babno Polje – Uršulinke v Čopovem gradu. Ko je gospa Jožefa Pepca Strle z Babnega Polja videla to sliko, je takoj spoznala vse ženske na njej in njena hči Fanika Vesel je naredila naslednji zapis maminih spominov: Od leve proti desni: Konc Pepca (Avguštinova-neporočena), Mlakar Rozi (poročena z Blaškavim […]
1900 Cesarski Vrh – Nadvoz, prehod in čuvajnica

1900 Cesarski Vrh – Nadvoz, prehod in čuvajnica

Stare slike (Cerknica), 11. november ― Vzdolžni profil železniškega medpostajnega odseka Verd – Logatec iz okoli leta 1900, ki vključuje postajo Logatec (Loitsch). Cesarski Vrh se je tedaj nahajal v kilometru 466.800 oz. dobre 3 km pred postajo Logatec. Izhodišče Južne železnice med Dunajem in Trstom je bil Dunaj v kilometru 0.000, zaključek pa v Trstu v kilometru 577.202. Na območju […]
Rakek 1971/72 – 3. razred

Rakek 1971/72 – 3. razred

Stare slike (Cerknica), 10. november ― Zimske radosti učencev 3. razreda pred osnovno šolo Rakek v šolskem letu 1971/72. Vsi učenci so domačini z Rakeka. Bil je lep zimski dan. Zato so učenci 3.razreda osnovne šole Rakek preživeli športno-naravoslovni dan na snegu. Včasih, ko so bile zime res prave zime, so lahko uživali v zimskih radostih kar pred vhodom v šolo. […]
1944 Kobjeglava – Partizanski fotograf Anton Šibelja–Stjenka (1914-1945)

1944 Kobjeglava – Partizanski fotograf Anton Šibelja–Stjenka (1914-1945)

Stare slike (Cerknica), 9. november ― Portreti partizanskih fotografov gredo počasi h koncu. Od Šibelje imamo samo eno fotografijo pa kljub temu si zasluži, da ga predstavimo. Anton Šibelja se je rodil 21. aprila 1914 v Tomačevici. Kot mehanik je delal v miljski ladjedelnici, kjer se je povezal s protifašisti. Konec leta 1941 je z mladinsko skupino OF organiziral sabotažne akcije. […]
FORUM VOJNA IN MIR V EVROPI

FORUM VOJNA IN MIR V EVROPI

Kreativni razred, 8. november ― Mnogi imajo (mo) dnevne skrbi grede različnih življenjskih problemov ter vprašanj. Številni morda tudi ne. Beseda na spodaj navedeni okrogli mizi pa je dala poudarek na miru in sobivanju.   Ponedeljkova (3. 11. 2025) okrogla  miza na Forumu vojna in mir v Evropi na Filozofski fakulteti je bila zelo dobro organizirana in vsebinska. Čeprav sem pričakoval, kot je bilo napovedano, razpravo med vabljenima udeležencema Markom Hrenom in Iro Zorkom, se je organizator »Ne v mojem imenu« odločil za enakopravno sodelovanje vseh navzočih. Ker nas je bilo malo in sami starejši se je poteza pokazala kot odlična. Krog se je vrtel s prenosom navideznega mikrofona in najprej s kratko predstavitvijo, pričakovanji in kratkim pojasnilom vsakogar, zakaj je prišel. Stiske družbe in tudi osebne izpovedi so pojasnile prave razloge vseh sicer maloštevilnih, a po znanju ter izkušnjah in na angažiranje pripravljenih navzočih. V drugem krogu smo na isti način vsak posebej registrirali dejstva in probleme, vzroke ter posledice. Težiščno glede vojne. Opazna je bila predvsem razlika med navajanjem vzrokov ter ocenjevanjem dejstev med glavnima vabljenima, tematsko predvsem glede pozicij Ukrajine in Rusije.    V tretjem in zaključnem krogu pa smo govorili na kratko o miru  in predlogih za mir.  Kot sem lahko registriral težiščno naslednje vsebine: nevtralnost Slovenije in izstop iz NATA; aktivno zavzemanje za mir; podpiranje OZN (reformiranje, preprečevanje vojn,..); razorožitev  (najprej najnevarnejše jedrsko orožje, zatem vse ostalo, prepoved razvoja novega orožja..) – tudi najprej veliki in močni; podpirati suverenost držav; podpirati človekove pravice; (ne samo državne oz. meddržavno nedotakljivost meja); vplivati na naše oblastnike in odločevalce; (aktivnosti posameznikov, skupin, NVO…); preprečevati strah in sovraštvo v družbi in med ljudmi; poskušati doseči enotnost v družbi – najmanjši skupni imenovalec MIR;
1972 Županov Laz – Hajcarjevi

1972 Županov Laz – Hajcarjevi

Stare slike (Cerknica), 8. november ― Del Hajcarjeve družine se je poleti 1972 udeležil prvega srečanja preživelih iz Civilnega logorja pod Snežnikom in se fotografiral za spomin. Avtor slike je neznan. Od leve stojijo: Gizela, Viktor, mama Marija, Jože, Janez in Marija. Z njimi ni že pokojnega očeta in po koncu vojne rojenih Toneta in Milene, pač pa sta tu družinski […]
še novic