Radio Študent, 5. julij 2016 ― Guruguru Brain, 2016   Kikagaku Moyo smo v zadnjem času na naših valovih kar nekajkrat omenili. Najprej smo jih slišali v RŠ hitu pred dvema tednoma, nato pa je njihov koncert v zagrebški Močvari, ki se je zgodil minuli četrtek, recenziral kolega Gašper Baša. Japonski psihedeliki s svojo zanimivo mešanico žanrov pihajo svež veter že od prvega istoimenskega dolgometražca leta 2013. Kvintet, ki sredi Tokia ustvarja in živi pod eno streho, je letos maja izdal še četrti album z naslovom House in the Tall Grass. Guruguru Brain, ki je založila omenjeni album, je kljub zgolj enoletnemu obstoju izdala že kar nekaj albumov azijske podtalne glasbe, pretežno psihedelije in improvizacije znotraj nje. Tokio velja za eno tistih velemest, ki ponoči ne spi, se nikoli zares ne umiri in naj bi sploh bilo eno bolj stresnih okolij na planetu. In prav čudno je, da se zadnje čase japonska podtalna glasbena scena spet širi. Če smo konec šestdesetih let imeli Flower Travelin' Band, kasneje White Heaven, Skin Graftove Zeni Geva in Melt-Banana, avantgardne Boris, Acid Mothers Temple in druge, se japonsko podzemlje zdaj spet vrača. Vrača se prav s Kikagaku Moyo, ki z namenom spodbujati lokalno sceno enkrat na mesec organizirajo Tokyo Psych Fest. Kikagaku Moyo se v svojem izrazu premikajo skozi številne žanre. Kot pravijo sami, so odprti za vse glasbe, in ob petih posameznikih pod isto streho jim prav gotovo ne manjka inspiracije. Že na predhodnih albumih so kazali zametke krautrocka, folka in tršega rocka sedemdesetih let. Na House in the Tall Grass pa se celotna zadeva malce umiri v smislu bolj homogenega nabora komadov, čeprav so si ti med seboj še vedno precej raznoliki. Že uvodni Green Sugar začne s krautrockovskim ponavljajočim se ritmom, v ozadju pa se vokali nežno mešajo s kitarami. Kogarashi takoj poskrbi za drugačno atmosfero, s katero pričara skorajda tropikaličen zvok, v katerem sitar z efekti ustvarja indijski melos. V nasprotju s prejšnjimi albumi se na House in

Radio Študent, 4. julij 2016 ― Tokrat spet kar nekaj novosti na horizontu, med drugim tudi domače produkcije... poslušali bomo produkcijo Nice Up! in Silly Walks založb... poleg tega pa tudi nekaj starejših reči v roots stilu, brskali bomo po trakovju fonoteke Radia Študent in sukali tak ali drugačen dub. Svetujemo priklop na tole frekvenco skoraj točno ob 21h!   mail:  riddimoperator@gmail.com http://www.facebook.com/riddimoperator.oddaja ponovitev ( rok trajanja 1 teden ! ):  https://soundcloud.com/riddim-operator   RIDDIM OPERATOR No. 267 PLAYLIST: Benny Page & Sweetie Irie - Should I Know / Soundboy Killer Mix (Yard International Records) Turntable Dubbers ft. Doctor - Be There For You / DJ Vadim Remix (Nice Up! Records) Protoje - Flight Plans (In.Digg.Nation Collective) Exco Levi & Kabaka Pyramid - Strive (Silly Walks Discotheque) Koneski & RawLand - Rock Your Feet (dub) Peter Roots - Jah Is The Ruler (Universal Roots) Roberto Sanchez - Don't Use Me (A-Lone Ark) Nick Manaseh - Natural Melody (Merge Productions) Black Roots - Conman (live) (Druga godba 1987) Black Roots - Seeing Your Face (live) (Druga godba 1987) Dubblestandart ft. Gudrun & Lee Perry - Chase The Devil Dub (Echo Beach) Dubblestandart ft. Lee Perry - Blackboard Jungle Dub (Echo Beach)

Radio Študent, 4. julij 2016 ― S U B W A Y  1 0 1 8 / 1 3 1 3  ★  torek, 5/7.2016. ob 23-ih Punkerji Natterjack z Balija imajo tretji album. Novi posnetki blackened crusterjev Manger Cadavre? iz Sao Paola ter Insidious Process iz Goteborga. Anarcho crust punk iz Aten so Process of decay, new school hc iz Mehike pa Picking up the pieces. Eden prvih d-beat crust punk band iz Gvatemale so Mother Earth. Iz Tel Aviva so nov power violence Moom, kot tudi veterani Useless ID, ki imajo nov album. Pogo never ends festival: Loosers in Pasmaters. NATTERJACK  - "Conflict terror" CD (2016, Trill cult records) - Konflik – Piso la policia – Injak koruptor – Para keparat MANGER CADAVRE?  - "Senhores da moral" EP (2016)  - O homem de bem - Ego INSIDIOUS PROCESS  - "Mirrors of the dead" LP (2016) – Greed – Skammen – Drunken Loneliness PROCESS OF DECAY  - s/t LP (2016) – Drunk With Power – Babylon Bleeding – Industry Of Hate PICKING UP THE PIECES  - "El tiempo se va" 7"EP (2013) – Comienza – Se va MOTHER EARTH  - "Uk'uh ulew" CD EP (2016) - Humanidad construyando su propia destruccion – 1760 USELESS ID  - "State is Burning" CD (2016, Fat Wreck Chords) – Land of Idiocracy – We Don't Wanna The Airwaves MOOM  - "Double EP Casette" (2016) – Pigooey dkiroth - The Nature of Death and The Death of Nature LOOSERS  - Single 7" (2015) – Neutikej! – Mír, svoboda, rovnost, přátelství PASMATERS  - split LP w/. Žmanjana dica (2011) - Daj   Od koncertov: (četrtek) 7.7. Ljubljana, Gromka - premira dokumentarnega filma Odpadki druge generacije (Jasna Babić, Dunja Danial). (petek) 8.7. Ljubljana, Gromka – Pogo Never Ends IX: Đornata, Grable, Sober Assault, Hack Attack; (sobota) 9.7. Ljubljana, Gromka – Pogo Never Ends IX: Pasmaters, Sick Crap, Pleksus, Loosers; (ponedeljek) 11.7. Zagreb, Medika: Destruction unit, Ill wind; http://www.monteparadiso.info/2016/02/24th-monteparadiso-festival.html#more 

Radio Študent, 4. julij 2016 ― Pred Rdečo dvorano, Velenje, 1. 7. 2016   Minuli petek je četrt stoletja delovanja obeležil velenjski Max klub. Ta varno spravljen v nedrjih Rdeče dvorane, športno rekreacijske Meke Velenja in širše Šaleške doline, že tam od osamosvojitvenega brstenja dalje razveseljuje glasbene sladokusce. Preteklih vzponov in padcev ne bomo šteli. Za razmislek o delovanju nam bo služil kar jubilejni dogodek, ki je svoje dejanje storil pred samim Max klubom, na asfaltni ploščadi med Rdečo dvorano in hipermarketom. Torej nič kaj klubski, temveč povsem spodoben koncert na zraku pod milim nebom, z dovolj velikim odrom in primernim ozvočenjem, da je tudi tisti najbolj oddaljen obiskovalec na koncu ob izhodu videl in slišal rokovski poklon dveh legendarnih zasedb. Partibrejkers so oder zasedli nekaj pred deseto večerno uro in nagovorili publiko: "...ajmo, Slovenci!" Beograjski kvintet je eno in pol urni nastop začel s skladbo Ona kaže ljubav pokreće ovaj svet z njihove druge plošče iz daljnega leta 1988. Dodobra napolnjen prostor pod odrom je oživel. Sledile so skladbe iz bogate diskografije vse tam od polovice osemdesetih in vse do zadnje izdanega osmega studijskega albuma Sirotinjsko carstvo, ki je luč sveta ugledal novembra preteklega leta. Po kakšni uri žlahtnega rock and rolla, katerega karakter oblikuje izkušnja punka sedemdesetih let in beograjske novovalovske šole zgodnjih osemdesetih, je za suspenz poskrbela skladba Srce kuca tu je. Umirjena rockovska balada, začinjena s ska reggea pedigrejem, nas je zazibala s konca prvega dela in nadaljevala v novo koncertno stopnjevanje do novega vrhunca, s katerim so Partibrejkers zaključili odličen nastop. Brez ponovnega prihoda na oder, čeprav si ga je občinstvo želelo, je eden pomembnejših novorockovskih bendov v regiji pred navdušeno množico zapečatil svoj nastop v čast jubilanta, velenjskega Max kluba. Po krajšem odmoru je vse zbrane z odra pozdravil slavnostni govornik Jure Longyka. Prerezu delovanja in poskusu zgo

Radio Študent, 4. julij 2016 ― Domino, 2016   Indie duo The Kills je svoje prve albume izdal pred dobrim desetletjem, ko je bilo morda razmerje moči v alternativni glasbi še nekoliko drugačno. Takrat so namreč razne manifestacije oživljanja post-panka še narekovale glasbene trende in so si bile ob tem zmožne pridobiti tudi pozornost širše javnosti. The Kills ni bil nikoli največji ali najboljši predstavnik te scene, a je kljub temu s svojo surovo energijo in s pristnim rock'n'roll šarmom v njej zasedal pomembno mesto. V letu 2016 se indie rock scena v konkurenci drznih producentov in hip-hop karakterjev ne zdi več najbolj živahen del glasbene krajine. Mnogi nekdaj zanimivi bendi so bili pometeni na smetišče zgodovine, nekateri so svoj zvok prilagodili širšemu občinstvu, spet tretji pa svojo vizijo peljejo naprej in skušajo relevantnost ohraniti tudi v teh drugačnih časih. Zvok dua The Kills na njegovem petem albumu Ash & Ice ne stoji svetlobna leta stran od zanj značilnega kitarskega bluz-panka, hkrati pa vendarle privzema dodatne nianse, ki ga pravzaprav ohranjajo pri življenju. Čeprav je bilo vključevanje elektronskih elementov opazno že vsaj na albumu Midnight Boom iz leta 2008, imajo beati in različni drugi producentski prijemi tokrat še opaznejšo vlogo. Temu priča že prvi single, Doing It To Death, ki ga sicer še vedno vodi riff Jamieja Hincea, a ga močno zaznamuje tudi sint sample, ki ves čas poklja v ozadju. Tu je potrebno omeniti, da večje vključevanje elektronskih elementov ni le posledica eksperimentiranja, temveč si je Hince po zaključku zadnje turneje zlomil prst in bil od takrat kar šestkrat operiran. To je privedlo do tega, da se je moral na novo učiti igrati kitaro, čeprav na albumu tega niti ne izdaja. Bolj kitarske komade, kakršna sta poleg omenjenega singla naprimer še Hum For Your Buzz in Siberian Nights, še vedno zaznamujejo zanj tipični, malce nekonvencionalni fragmentirani riffi. Muzika benda že zaradi tega takoj zveni drugače kot skoraj karkoli drugega,