CILJNA (I)RACIONALNOST

Kreativni razred, 20. april ― Gašper Medvešek »Ciljna (i)racionalnost (pot do boljšega sveta?)« RIsba Rok Horvat, dijak PUM-a Zdi se, da je postal konflikt stalnica našega sveta. Opažamo ga na poročilih, med dvema državama, med sodelavci v podjetju, v avtmobilskem prometu, ob vsakodnevnih nakupih v nakupovalnih središčih, med političnimi strankami, na sestankih vlade, med dvema zakoncema, med Gazo in Izraelom, med Ukrajino in Rusijo in v notranjem ustroju posameznika. Razlog za nastanek koflikta, vidimo navadno v ravnanju, prepričanju ali stališčih drugega, ki je v konfliktu soudeležen. Drugi deležnik vidi prav enako, a le v obratni smeri. Nobeden od udeležencev konflikta, razloga za nastanek konflikta ne vidi v sebi, oz. lastnem pogledu, prepričanju ali lastni sodbi sveta. »Drugi, zunanji naj se spremeni in koflikta ne bo.« Le redko pa vzroke za nastanek konflikta uzremo v sami naravi našega razmišljanja. Le kako bi, ko je prav razmišljanje navadno edini pripomoček, ki ga uporabljamo za »sodelovanje« oz. delovanje v odnosih. Obstajajo odnosi, ki ne slonijo samo na mišjlenju npr. ples, igranje badmintona, ipd. V takih odnosih je konfliktov ponavadi manj. Tam posameznik načeloma ne vsiljuje svojega pogleda na svet, ki se odraža v stališču »Kako bi moralo biti«, čeprav to ni izključeno. Pri igri tenisa, se ob slabem sodniku, igralca kaj hitro sporečeta o tem ali je bila žogica v oz. izven igrišča. Kaj ko bi enkrat kot delovno hipotezo vzroka za nastanek konflikta prepoznali v dejavniku, ki se nam zdi najmanj sumljiv: V našem (racionalnem) razmišljanju. Izhajam iz predpostavke, da so vsa bitja po svoji naravi inteligentna in si (zavestno) ne želijo škoditi. Ali si z nekim dejanjem škodimo nezavedno, je druga stvar. A zavestno načeloma ljudnje sami sebi ne želimo škoditi. Za dosego tega cilja uporabljamo razmišljanje, želimo biti čim bolj racionalni, morda si želimo več ugodnosti. Andrej A. Lukšič* iz Fakultete za družbene vede, je na nedavnem predavanju, ki ga je izvedel v okviru inter

Distopična prihodnost globalne vasi

Koridor, 18. april ― Ministrsto za prihodnost Kima Stanleya Robinsona je ambiciozen in pomemben primerek znanstvene fantastike, ki žal ne prepriča kot roman. The post Distopična prihodnost globalne vasi appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

CMAKoncert in razstava: Sve boje jazza (HR, SI) + vodstvo po razstavi “Koncept tretje roke”

C.M.A.K. Cerkno, 18. april ― Projekt, ki smo ga težko čakali! Filipa Valenčić in Maruša Štibelj, ki imata trenutno pri nas izobešeno razstavo “Koncept tretje roke”, sta tudi del audio-vizualnega Kolektiva Sve boje jazza, oz. je ta razstava neposredno povezana s kolektivom, saj je album kolektiva služil za podlago vizualnih kreacij. Ker na samo otvoritev razstave bend ni mogel priti, […] The post CMAKoncert in razstava: Sve boje jazza (HR, SI) + vodstvo po razstavi “Koncept tretje roke” appeared first on C.M.A.K. Cerkno.

1945 Rakek – Vračilo inventarja dr. Barage

Stare slike (Cerknica), 18. april ― Dokumenta na sliki hrani Zgodovinski arhiv Ljubjana. Na enem je zapis zaslišanja njegove žene na sedežu Okrajnega ljudskega odbora, gospodarski oddelek – narodna imovina. Na drugem je seznam inventarja, ki so ga takoj po vojni zaplenili dr. Baragi. Prvo zdravstveno ordinacijo z zobozdravniško in splošno prakso na Rakeku je 1. februarja 1939 odprl dr. Alojz […]

1962 Rakek – Ramparji in hlodovina

Stare slike (Cerknica), 17. april ― Rakovški ramparji so ročno naložili vagon obeljenega lesa. Na postaji so vidni stebri električne vozne mreže, ki so bili v celoti postavljeni leta 1956. V ozadju je objekt nekdanje carinarnice s skladiščem. Na mestu skladišča so leta 1965 začeli graditi novo pekarno s skladiščem in pisarnami. Fotografija je torej nastala med letoma 1956 in 1964, […]

1950 Stari trg – Telovadni dogodek

Stare slike (Cerknica), 16. april ― Fotografija slavnostnega telovadnega nastopa v Starem trgu je zelo zgovorna. Velika zastava mirno visi visoko na levi, desno je na drogu zvočnik; topola, ki je pozneje rasel v tistem kotu, še ni, tudi podpornega zidu okoli igrišča še ni. Fotografijo neznanega avtorja, ki bi lahko bil Lojze Tomec, nekdanji vnet sokolski član in vsestranski športnik, ali […]
še novic