Kreativni razred, 25. november 2021 ― Alenka Sottler Dragi kolegi, morda se vam včasih zdi, medtem ko konstantno drsimo v družbeni kaos in se vrstijo dogodki, ki so se nam do sedaj zdeli nepredstavljivi ter ko se godijo nezamisljive reči brez da bi kdorkoli odgovarjal za posledice, da so vabila naše skupine na druženja, na rojstni dan ali preprosto na kavico v SEM v petkih ob 17h nesmiselna dejavnost. Posebej, ko naša realnost zahteva takojšen protest, oster in dejaven odziv celotne skupnosti, ki bi učinkovito preprečili nadaljevanje podobnega ravnanja! In točno takšen bi tudi moral biti. A ga ni, vsaj ne dovolj ali pa ni učinkovit do te mere, da bi lahko ustavil aroganco, kršitve, žalitve in primitivizem. In potem nas objame občutek nemoči ali jeze, ki je v resnici samo prvi korak od nemoči. Celo politiki, ki bi morali predstavljati drug način ravnanja in delovanja se pogosto pustijo zapeljati v način dialoga in repetirajo jalove aktivnosti, ki ne rodijo uspeha in s katerimi se ne more identificirati naraščajoč procent neopredeljenih državljanov. Svetel primer so le aktivnosti Inštituta 8. marec in upam nedavna akcija organizacije Danes je nov dan. Eden največjih živečih Ameriških mislecev in duhovnik Cornel West v enem od zadnjih intervjujev o Ameriški družbi takole ugotavlja: »Javno življenje je tako oslabljeno in razvrednoteno, da ko smo soočeni z urgentno grožnjo skupnosti, ki zahteva takojšen odziv, nismo sposobni učinkovito javno odgovoriti nanjo. Stopnje razpadanja civilne družbe in dezintegracije javnosti so vidne povsod, pa naj govorimo o javnem zdravstvu, javnem šolstvu, javnem prometu, javnem dialogu…. Vsa ta področja so v našem komodificiranem svetu in kulturi tako degradirana in razgrajena, da nam v primerih, ko gre za obstanek skupnosti, ko gre za življenje in smrt, ko grozi skupnosti pandemija ali revščina in tako naprej, ko je nujen takojšen odziv, postane jasno, da Amerika doživlja kolosalen neuspeh v smislu, da bi lahko imela visoko kvalitetno