Ko Eco sreča Zolaja in Kristus Tita

Airbeletrina, 2. maj 2012 ― V svojem najnovejšem romanu z naslovom Dežela angelov nas Matjaž Pikalo popelje v čas, ko so se študentje po Evropi z dvignjenimi pestmi in molotovkami upirali togi oblasti, ko so Američani – če ignoriramo teorije zarote – pristali na Luni in ko je dolgolasi John Lennon izjavil, da je njegova skupina popularnejša od Jezusa. V ta spremembe željni, brbotajoči in revolucionarni čas umesti Pikalo svoj glavni lik – zamejskega študenta teologije z rimske Gregoriane, ki ga skupaj z njegovim profesorjem Ebnerjem pošlje v najsevernejšo republiko Titove Jugoslavije, točneje v rudarsko mestece bogu za hrbtom, še točneje v samostan, ki se nahaja v bližini. V romantični, ali kot namiguje zapis na platnicah knjige, postmodernistični maniri, osrednjo zgodbo spremljata komentar in pojasnilo o izvoru teksta – gre namreč za poročilo, torej domnevno uradni dokument, ki je prišel v roke najditelju po naključju, ta pa se je, kljub dvomu v njegovo pristnost, odločil, da ga objavi.
IZŠLA JE NOVA ANA GLASNICA

IZŠLA JE NOVA ANA GLASNICA

Ana Monro, 24. april 2012 ― Danes je z Dnevnikom izšla nova številka Ane Glasnice, časopis za ulično umetnost, ki tokrat prinaša vse informacije o prihajajočem festivalu - Prešerni Ani - ter seveda o ostalih dejavnostih Gledališča Ane Monro doma in v tujini. ekipa Gledališča Ane Monro se ob tem zahvaljuje časopisni hiši Dnevnik za sodelovanje! Vabljeni k branju!   Ana Glasnica april 2012
Korak bliže izgubljenemu Leonardu: Resnično iskanje Da Vincijeve šifre

Korak bliže izgubljenemu Leonardu: Resnično iskanje Da Vincijeve šifre

Airbeletrina, 23. april 2012 ― Četudi pogled na mogočne freske manierističnega umetnika Giorgia Vasarija, ki krasijo stene dvorane Salone dei Cinquecento v firenškem Palazzu Vecchiu, intimno ne prevzamejo prav vsakogar, je nesporno, da so ena največjih slikarskih mojstrovin šestnajstega stoletja. In čeravno gledalec sicer ni navdušen nad Vasarijevimi freskami, ga v Salonu dei Cinquecento obide občutek, da se pred njim razpira skrivnosten zemljevid ugank. Prevzele so tudi inženirja in umetnostnega zgodovinarja Maurizia Seracinija, ki se jim je odločil priti do dna.
še novic