Novice

aktualno

Postmodernizem modernizma

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 20. februar 2013 ― Normal 0 21 false false false SL ZH-TW X-NONE Sanford Schwartz v eseju Postmodernizem modernizma, enem temeljnih prispevkov na to temo, izpostavlja, da »obstoječa delitev na moderno in postmoderno ni nič drugega kot "razpolovljeni modernizem" in to, kar imamo za postmoderno, je zgolj pozabljena plat modernizma (Schwartz [1998], 16*). Obenem pa Schwartz upravičeno zavrača opustitev meja med obema pojmoma. Njegovo mnenje je namreč, da lahko njuno kompleksno razmerje razumemo kot nekaj produktivnega. Če nanju pogledamo z različnih zornih kotov, se pojma zdita naravnost nezdružljiva. Rešitev problema med drugim še dodatno zamegljuje obremenjeno razmerje med modernizmom v umetnosti in različnimi tehničnimi, družbenimi in teoretičnimi nosilci Zahodne moderne. Medtem ko tisti, ki se osredotočajo na literaturo, modernizem dojemajo kot kulturno tvorbo, ki nasprotuje analitično-referenčnim modelom dominantnega Zahodnega racionalizma, drugi raziskovalci, posebno znotraj družbenih ved, pa tudi mnogi zgodovinarji in filozofi, s konceptom »modernizem« označujejo natančno te velike pripovedi in družbene modele. V teh krogih teoretične poskuse razgaljanja tovrstnih pripovedi in modelov – ki so jih v literarni vedi in v nekaterih drugih vejah humanistike prej imenovali za poststrukturalistične – imenujejo za »postmodernistične« in zanje veljajo za moteče [disruptive] na podoben način kot modernizem v umetnosti v odnosu do družbene moderne. Kot da to še ni dovolj, tudi literarna veda, ki je »postmodernizem« prvotno uporabljala kot estetsko kategorijo, termin vse bolj odpira za prej omenjene pomen
Bog ni mrtev, le prikupno zmeden

Bog ni mrtev, le prikupno zmeden

Airbeletrina, 20. februar 2013 ― Preden sem se lotil branja novega romana Alana Lightmana, ki nosi naslov gospod b, sem na spletu preletel nekaj recenzij in ob tem večkrat napeto vdihnil in izdihnil. Bil sem živčen: knjiga, ki ima dvakrat več strani kot Lightmanove Einsteinove sanje, je resno pretila z dolgočasnostjo. Te me je naučil prav omenjeni bestseller, za katerega mi ni jasno, kako je to postal. Očitno se vse prehitro zgodi, da se znanstveniki, ki se lotijo pisanja literarnega dela, znajdejo na »sirastem« terenu. Ta pa se pojavi v trenutku, ko bralca vsebina ne nagovarja glasneje od vsiljivega naslajanja pisatelja nad samim sabo. In zdi se, da je pri Lightmanu ta meja nevarno tenka. Kot bi se pretirano trudil iskati svetove, ki so kar najdlje od matematičnih enačb in toge hladnosti znanstvene metode. Nadomesti jih z opisi čudovitih škrlatnih sončnih zahodov in uporabo drugih skrajno oguljenih romantičnih metafor. A gospod b na srečo ni v celoti ponovil vaje v slogu.

Iceage: You're Nothing

MMC Poslušamo, 19. februar 2013 ― Album New Brigade skupine Iceage sem po dveh slišanih pesmih odložil - točneje: načrtno preskočil. Brez namena, da se skupini posvetim, in brez želje, da z besedilom ovekovečim njegov obstoj.
Taufer in jaz (ob 80. rojstnem dnevu Vena Tauferja)

Taufer in jaz (ob 80. rojstnem dnevu Vena Tauferja)

Airbeletrina, 19. februar 2013 ― V svojem prvem stiku s poezijo Vena Tauferja tako razlikujem dva momenta: vtis, ki ga je name najprej naredila zbirka, je bil nekakšen val navdušenja, ki bi ga najbolje koncipiral stavek »To je to!«, čemur je, logično, sledilo nič kaj navdušeno spoznanje, da če je »to res to«, potem dlje (in bolje) od tega niti ni več mogoče iti. Ko sem se po vseh teh verzih in vrtoglavem igračkanju z besedami torej malček streznil, me je kakor Taufer z jasnega prešinilo neprijetno dejstvo, da se je moj manevrski prostor s tem, ko sem ga tako nepremišljeno povabil na svojo knjižno polico, dramatično zožil.

FOLK UNION: VABERŠKI FANTJE IZ KOVAČE VASI NA POHORJU

Glasbena matica, 18. februar 2013 ― sreda, 27. februar 2013, 20.00 Ljubljana, Miklošičeva 1, Kavarna Union VABERŠKI FANTJE IZ KOVAČE VASI delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Šmartno na Pohorju. Lani so praznovali 30 let organiziranega delovanja. Z glasovi, ki jim po domače pravijo naprej, na čres in … Continue reading →The post FOLK UNION: VABERŠKI FANTJE IZ KOVAČE VASI NA POHORJU appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.
Moje nagrade: Zlata ptica

Moje nagrade: Zlata ptica

Airbeletrina, 18. februar 2013 ― Zazvonil je telefon. Sedel sem na kavču v dnevni sobi stanovanja Gorana Bertoka. On je bil drugi dobrotnik. Po tistem, ko sem štirinajst dni preživel v hiši z veličastnim razgledom na svoj najljubši del Ljubljane – na Prule, Trnovo, Mirje, center in Rožno dolino –, sem se, vsaj tako sem mislil takrat, začasno preselil v bolj oddaljen del mesta. Na Kodeljevo. Začasno na Kodeljevo. Tam je na desnem bregu Ljubljanice stal proletarski blok. In v proletarskem bloku je stanoval Goran Bertok.
Vsaka sedemnajstina šteje – posnetek turneje Tiho na CD-ju

Vsaka sedemnajstina šteje – posnetek turneje Tiho na CD-ju

Dan D, 17. februar 2013 ― 8. marec ne bo samo dan, ko bomo v Kinu Šiška še enkrat odigrali ‘Tiho’, ampak bo tudi dan, ko bomo predstavili nov, istoimenski album! Sedemnajst koncertov se je zgodilo v okviru turneje ‘Tiho’, ki bo mnogim poslušalcem ostala v drugačnem spominu, kot pa vsi naši dosedanji živi nastopi. In enega od teh koncertov smo […]
Kosovel in Zenit II, Kosovel in Martelanc

Kosovel in Zenit II, Kosovel in Martelanc

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 17. februar 2013 ― Po objavi v čast obletnice avantgardistične reviji Zenit, ki sem ji pridal tudi zapis o Kosovelovem odnosu do nje, se mi je iz Trsta prijazno javil Ravel Kodrič, prevajalec in kosovelolog. Njegovo pismo v celoti, z nekaj minimalnimi posegi, objavljam spodaj: Dragi Aljoša! Posredujem par podatkov in navedkov, ki Vrečkovo kronologijo Srečkove nepovršinske seznanjenosti z Zenitom pomikajo v vsaj tri leta zgodnejše obdobje: Kosovelov najtesnejši, od njega leto dni mlajši tržaški prijatelj Vladimir Martelanc je že pred koncem leta 1921 (po VIII. številki Zenita) napisal in januarja naslednje leto v tržaškem Učiteljskem listu (z novim letom je vajeti glavnega urednika pri tem časopisu od Janka Samca prevzel nihče drug kot Srečkov brat Stano Kosovel!) objavil obsežno kulturološko in primerjalno študijo z naslovom Zenitizem. Navajam nekaj značilnejših odlomkov: Fotografija z razstave v Moderni galeriji Zenitizem je sinteza vsega modernega umetniškega gibanja vseh struj. V njem se zrcali v največji meri vse iskanje sedanjega človeštva, ki je zopet odsev prehodne dobe, v kateri živimo, velikanskega razpotja v človeški zgodovini, ogromnega preloma v človeški družbi: rapidno propadanje meščanske družbe, nahajajoče se v stadiju neprestanih, vedno večjih kriz, na drugi strani še nezavestno iskanje in nejasno hotenje, iztezanje rok, nevedočih, kaj bi zgrabile – velikanski kaos vsega našega družabnega [sic, op. R.K.] življenja in z njim vzporednega duševnega življenja, iskajočega novih vsebin in novih oblik. Ekspresionizem in futurizem postajata že preomejena za izraz vse vsebine naše dobe, ki znači v resnici »Umwertung aller Wete« (Nietzsche). (Vladimir Martelanc: Zenitizem, v: Učiteljski list, letnik III, št. 2 (10.01.1922), str. 11-13) Marca istega leta pa je v Delu, slovenskem glasilu Komunistične partije Italije, v  rubriki »Kultura« objavil že tudi kritično in idejno bolj priostreno oceno gibanja in revije pod naslov

Marca novo usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 15. februar 2013 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur.l. RS, 30/2006) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 132/2006, 38/2008) bomo v Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 14. marca 2013 organizirali seminar […]
Ja, njihove duše so široka in svetla pobočja (Svoje igre Milana Jesiha)

Ja, njihove duše so široka in svetla pobočja (Svoje igre Milana Jesiha)

Airbeletrina, 15. februar 2013 ― Po enem že izdanem knjižnem špehu pri Študentski, veliki knjigi zbranih zbirk Milana Jesiha, je pri Cankarjevi oz. Mladinski izšel drug, ne sicer zbranih, temveč izbranih iger, pa zato nič manj špehnat. O obeh bi, tako dobesedno kot figurativno, težko zapisali kaj drugega od prasičine replike v enem od vknjiženih komadov: »Je kje kak požeruh, še ne zaklan, / kak masten debeluh danes ta dan, / da več kot ljubi moj ima čez pas? / Če je, naj kar zakruli, pa naglas!« Še prašič: »O ti prasica ti ... prelepa – kdo bi / strpel ob tvoji čudežni podobi ...« Nekako tako bi se v prašičji terminologiji glasila naša sodba o pričujoči knjigi.
še novic