Radio Študent, 11. marec 2015 ― V luči svežih klimatskih raziskav, ki opozarjajo na sušno stanje celotnega Bližnjega vzhoda, kar ne pripomore k stabilnosti regije, je presenetila novica o malone zgodovinskem sporazumu deljenja vodnih virov med Izraelom in Jordanijo. Srčika podpisanega sporazuma je razsoljevalni obrat v primorskem mestu Akaba, ležečem na južni meji omenjenih držav, ki bo olajšal stanje v Jordaniji. Ne gre le za spopad s podnebnimi težavami, temveč tudi za sočasne nestabilnosti regije. Če suša razseli ljudi znotraj držav, ko zapuščajo podeželje, dodatno zaostritev povzročijo begunci iz sosednjih držav. Stanje nam natančneje oriše Munqeth Mehyar, direktor regionalne nevladne organizacije EcoPeace Middle East: Izjava. Mehyar je prav tako opisal kapacitete razsoljevalnega obrata, ki bo sposoben proizvajati med 65 in 80 milijonov kubičnih metrov vode, od katere bo Izrael prejel 35 milijonov. V zameno je Tel Aviv Jordaniji dovolil črpanje večjih količin vode iz jezera Tiberias na severu Izraela. Zamenjava koristi Amanu, saj se Jordanija spopada z največjim pomanjkanjem vode ravno v severnih delih države zaradi suše na eni strani in več milijonov beguncev na drugi: Izjava. Del dogovora obljublja več vode tudi okupiranim palestinskim ozemljem, četudi je tu volja Izraela odločujoča. Znani so primeri, ko je Izrael omejeval dostavo vode v Gazo, kar ne izhaja iz nikakršne nuje, temveč politične igre. Nadaljuje Munqeth Mehyar: Izjava. Mehyar še opiše obljubljeni megalomanski kanal, ki bi ostanke razsoljene vode pretakal iz Rdečega v Mrtvo morje. Gladina slednjega se zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih vodotokov vsako leto zniža za meter. Izjava. Regionalno pomanjkanje vode ima več kot en vzrok. Po eni strani se lahko zaradi klimatskih sprememb govori o skoraj desetletnem obdobju suše, po drugi strani pa so obstoječi viri vode zaradi številčnosti prebivalstva izkoriščeni prek trajnostnih meja, milijone beguncev pa še dodatno poslabša težavne situacije. O sirskem p