Vanja Mervič: vzemi-prežveči-odvrzi4. – 25. november...

Vanja Mervič: vzemi-prežveči-odvrzi4. – 25. november...

Hiša kulture v Pivki, 29. oktober 2022 ― Vanja Mervič: vzemi-prežveči-odvrzi4. – 25. november 2022otvoritev: 4. november ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekVanja Mervič je po temeljni izobrazbi slikar, vendar ustvarja v različnih medijih, saj verjame, da ima vsaka ideja svoj specifičen način izraza. V svojem delu se na splošno ukvarja s svetom onkraj vidnih plasti materialnosti. Na eni strani raziskuje tisto, kar postane vidno šele s pomočjo sodobne tehnologije (kot je npr. elektronski mikroskop in Kirlianova kamera), to je mikrostruktura materije, na drugi pa svet nematerialnega, ideje, misli in energije. V skladu s tem njegova umetniška praksa kaže pripadnost sodobnemu znanstvenemu, materialnemu pogledu na svet, obenem pa zavezanost nečemu prvinskemu, večnemu, nerazložljivemu, kar je onkraj materialnega.Na tokratni razstavi z naslovom vzemi-prežveči-odvrzi umetnik predstavlja različna dela, v katerih se osredotoča na žvečilni gumi kot metaforo za sodobno potrošniško družbo. Kot opozarja, je človeštvo v zadnjih dveh stoletjih naredilo neverjeten tehnološki preskok, vendar pa je vzporedno s tem procesom pospešeno izgubljajo vrednote, zaradi katerih je svet prijeten prostor za življenje. V zadnjem času postaja vse bolj jasno, da nas tako imenovani napredek ni pripeljal nikamor, saj stopicljamo na mestu, do vratu zasuti s takšnimi ali drugačnimi produkti za enkratno uporabo. Obkožajo nas nepregledni kupi predmetov, ki jih po instant uporabi takoj zavržemo, hkrati pa se utapljamo v informacijah, nasvetih in idejah, ki jih na hitro posrkamo, prežvečimo in izpljunemo – tako kot žvečilni gumi.Umetnik v razstavljenih delih žvečilni gumi – ta popoln predstavnik zavržkov – obravnava kot artefakt in na ta način skuša najti smisel v njegovem nesmislu. Dela razvrsti glede na galerijski prostor v tri skupine. Prva z naslovom Topografije vsakdana vključuje frotaže, knjigo umetnika in objekt pladenj z žvečilnimi gumiji, namenjenimi obiskovalcem. Drugo z naslovom Skriti prehod sestavlja serija fotografij, ki s
Punk raztur v Gromki z GBH, Odpisanimi in Clockwork Psycho (reportaža)

Punk raztur v Gromki z GBH, Odpisanimi in Clockwork Psycho (reportaža)

SPRP, 29. oktober 2022 ― V klubu Gromka se je 22. oktobra zgodil idiličen punk večer. Nastopili so trije bendi: Kontraverzna psychobilly skupina Clockwork Psycho, legendarni HC-punk Pomurci Odpisani in pa pionirji street punka, birmighanska skupina G.B.H. Koncert je bil razprodan že v prvih dneh po najavi. Najprej so se na odru predstavili Ljubljančani Cloockwork Psycho, ki so s svojim pychobilliyem ogreli občinstvo. S svojim nastopom so poskrbeli, da so bili obiskovalci dobro pripravljeni za dogajanja na odru, ki so sledila. Clockwork Psycho so skupina v zasedbi Lilith Clockwork – vokal, kontrabas, Jure Lenarčič- vokal, kitara, Marko Valant- vokal, bobni ter Urban Logar – vokal, kitara. Najbolj je seveda razturala Lilith na kontrabasu. Kontrabas daje njihovemu stilu igranja neko posebno dinamiko, tako, da je poslušanje glasbe, ki jo igrajo, še toliko bolj zanimivo. Svoje delo so opravili odlično in ljudje so bili navdušeni. Za njimi so nastopili Odpisani. Skupina, ki na sceni deluje že 25 let in je med tem času na področju punk glasbe v Sloveniji naredila že marsikaj. Deluje v zasedbi Sasha na bobnih, Jože na basu, Marko na kitari in Dario na vokalu. Tokratni nastop je bil zame osebno eden izmed najboljših, pa sem jih videla kar nekaj. Fantje so izžarevali tisto pravo energijo, pa tudi ljudje so se zelo burno in zelo "moshpitno" odzivali na njihovo glasbo. Organizator ni mogel izbrati boljše priprave na vodilno skupino večera, G.B.H. Fantje so predstavili komade iz vseh svojih albumov, tako, da so naredili neke vrste review vsega svojega dela. Morda je za tako dobro opravljeno delo krivo tudi krasno vzdušje v backstageu, kjer smo se vsi ves čas zelo zabavali. Na koncu so prišli na vrsto G.B.H., ki so v trenutku napolnili dvorano. Skupina deluje že od leta 1978 v zasedbi Colin Abrahall – vokal, Ross Lomas – bas kitara, Colin "Jock" Blyth – kitara in Scott Preece – bobni. Vsi od njih so zelo dinamični, Colin pa je, pri svojih letih, dokazal, da je še vedno tako dober

Vrtec Prule in neprimerna lopa

OUTSIDER, 29. oktober 2022 ― V letošnji poletni številki revije Outsider (#30) smo posvetili malo monografijo arhitektki Rotiji Badjura. O njenem vrtcu na Prulah je osebni pogled na objekt in nedavno sporno pozidavo v neposredni bližini podala arhitektka Mojca Gregorski. Sporna pozidava (nadstandardno dragih  stanovanj) je bistveno okrnila kvaliteto odprtih prostorov, igralnic otroškega vrtca, pogledov in osvetlitve. Nastajajo pa že […]

Vermeerjevo Dekle z bisernim uhanom spet na ogled v muzeju Mauritshuis

Misli, 29. oktober 2022 ― Mojstrovina Dekle z bisernim uhanom flamskega slikarja Johannesa Vermeerja je po napadu okoljskih aktivistov od petka spet na ogled v muzeju Mauritshuis v Haagu. Dan prej so aretirali tri moške, potem ko so se v muzeju v času največjega obiska prilepili na to znamenito sliko nizozemskega mojstra iz leta 1665, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Popevka 2022

SIGIC - Novice, 29. oktober 2022 ― V soboto, 29. oktobra zvečer, bo samo ena skladba po izbiri gledalcev postala najboljša popevka leta 2022, strokovna žirija pa bo podelila še pet drugih nagrad.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 29. oktober 2022 ― Pri založbi Primus so izdali nov kriminalni roman Jureta Godlerja z naslovom Doktor Nobody, Žiga Kastelic pa je v samozaložbi oz. pri Spletnem partnerju izdal roman Ti, v moji krvi. Pri založbi Miš so izdali mladinsko delo avstralskega pisatelja Andyja Griffithsa 65-nadstropna hišica na drevesu z ilustracijami Terryja Dentona.
Prvi računalniki v Sloveniji, dodatek B – programiranje s karticami in trakovi

Prvi računalniki v Sloveniji, dodatek B – programiranje s karticami in trakovi

Računalniški muzej, 29. oktober 2022 ― Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Pregled vsebine: Računalniki z zunanjim programom Prvi programi na karticah in trakovih Zuse Z3, Stibitz Model 1-6, Harvard Mark 1&2 Charles Babbage in Analitični mehanizem Programiranje na IBM CPC Programiranje na Univac 1004 Preden nadaljujemo obravnavo prvih računalnikov […] The post Prvi računalniki v Sloveniji, dodatek B – programiranje s karticami in trakovi first appeared on Računalniški muzej.
Svetovni dan AV dediščine: Kino klub Split (2022-10-27)

Svetovni dan AV dediščine: Kino klub Split (2022-10-27)

DIVA video arhiv, 29. oktober 2022 ― V sodelovanju s Slovensko kinoteko že tradicionalno obeležujemo Svetovni dan AV dediščine (27. oktober). Tokrat smo k sodelovanju povabili Kino Klub Split, ki letos obeležuje 70. obletnico delovanja. Program Metafizika in ljubezen vsebuje eksperimentalne kratke filme Ivana Martinca, Vjekoslava Nakića, Ranka Kursarja, Anteja Verzottija, Dunje Ivanišević in Lordana Zafranovića. Filmi so nastali v obdobju med 1961 in 1968. Program bo v hrvaškem jeziku predstavila vodja...
K000NTEJNERJI: OBJEKTNOST, EKOLOGIJA IN ABSTRAKCIJA

K000NTEJNERJI: OBJEKTNOST, EKOLOGIJA IN ABSTRAKCIJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. oktober 2022 ― Objekt kontejnerja – ikone, piktograma ali »črne škatle globalizacije«, ki danes organizira 90% celotne ekonomije blaga, v prvi fazi nakazuje na povezave ekonomske učinkovitosti globalnih tokov blagovnega prometa, standardizacije kontejnerske infrastrukture in abstrakcije, saj je kontejnerski ladijski promet učinkovit predvsem zato, ker je zgolj 20% vsebine kontejnerjev znane. V kuriranem ciklu bomo temo zastavili nekoliko širše, in sicer kot premislek sistema kontejnerizacije, ki »strukturira in kodira praktično vse kar pade pod njegovo domeno«, »spreminja svet v mobilno skladišče in ga organizira na način standardiziranih mobilnih prostorskih enot, zamenljivih procesov in merljivega časa (Klose 2015, 6), s čimer poobči poljubno vsebino in omogoči globalno standardiziranost. Kuratorici serije izhajata iz dveh umetniških disciplin, gledališke in vizualne, ter skozi sodelovanje premišljujeta, kako razpreti možnosti za srečanje gledališča in vizualne umetnosti, saj menita, da takšen dialog omogoči nujno preizpraševanje mej vsakega od medijev. K sodelovanju sta povabili tri umetnice – Živa Božičnik Rebec, Mateja Bučar in Neja Zorzut – ki so ustvarile posamične dogodke-instalacije, ki so delovale bodisi kot ponavljajoč performativni dogodek bodisi kot instalacija, ki je na ogled v uradnih urah ali kot oboje hkrati. Materiali so kumulativno zbrani in sopostavljeni v kontejnerjih pred Novo pošto. Skozi serijo diskurzivnih dogodkov pa smo skušali ustvariti smiselen razmislek o poziciji umetnosti v družbi, novih mehanizmih znotraj umetnosti ter razpreti tudi zgodovino kontejnerizacije, ki je sredi 20. stoletja omogočila standardizacijo prometa blaga in globalno ekonomijo.
še novic