IRWIN KOT SLEPA PEGA SLOVENSKEGA SLIKARSTVA

IRWIN KOT SLEPA PEGA SLOVENSKEGA SLIKARSTVA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 6. julij ― IRWIN kot slepa pega slovenskega slikarstva Vzporednice: visoki modernizem – Emerik Bernard; figura, figuralnost – Živko Marušič; postpostimpresionizem – Joni Zakonjšek V začetku je bilo slikarstvo, nekakšen »eklekticizem«: posnemanje razstave Back to the USA, po načelu slikati eno, da bi naslikal Drugo. Končni smoter Irwinovega slikarstva je »reafirmacija slikarstva na monumentalen in spektakularen likovni način«, da se umetnost spremeni v t. i. retroavantgardo, ki vse takratne, dosedanje avantgarde spremenijo v retroavantgardo. »Umetnost in totalitarizem se ne izključujeta, ker ta ukinja iluzijo radikalne revolucionarnosti in individualno umetniško svobodo.« Vse to v imenu NSK, umetniške devize, ki temelji v teoriji in v odrekanju osebnemu okusu, v prepričanju in v razosebljanju, svobodnem razosebljanju, v povzemanju in v prevzemanju vlog ideologije, na nekem demaskiranju kot rekapitulaciji režimskega ultramodernizma. Tako imenovana retroavantgarda ponuja novo, prenovljeno »avantgardo«, nekakšen konec, dovršitev dosedanjih avantgard, kot novi ultramodernistični princip za slikarstvo skupine Irwin. Od začetkov (v začetku je slikarstvo) prek mnogih likovnih predstav do samega slikarskega vrhunca v slikah Ambasada Moskva in razstave v galeriji Loža v Kopru 92 do Irwin life v Moderni galeriji. Vrhunci, ki še danes zaživijo, ponovijo in potrjujejo slikarstvo, njihovo slikarstvo od Jakopičevih Sejalcev do podobe »križev«, ki niso več podvrženi ideologiji, teoriji in družbeno-političnim opredelitvam. Vseskozi pa s temeljnim vprašanjem Was ist Kunst (in Kapital). Slikarstvo Irwinov torej gradi na dveh postavkah: Ad 1) Umestitev slikarstva Irwinov kot ene od zaključenih epoh ter radikalnega modernega in modernističnega slikarskega pristopa v postavitvi s primeri »drugega«, drugačnega sodobnega slikarstva. Visoki modernizem, figuralna, figurativna slika, abstrakcija in postpostimpresionizem. Ad 2) Ikonografija čiste Forme, forme Irwinovih Križev. Brez teorije, brez ideologi

In memoriam: Fedja Košir (1940–2024)

OUTSIDER, 6. julij ― Poslovil se je prof. Fedja Košir (24. 5. 19405. 7. 2024). Ni dolgo nazaj, kar sva se nazadnje srečala. Prišel je na predstavitev 37. številke revije Outsider. – Kako ste? – Zaenkrat sem še dobro. Mi je kot vedno odgovoril. Pogosto je prihajal na naše dogodke in bil vedno poln energije, duhovitih opazk in širokega […]

Celjski večeri tudi v znamenju jazza

Celje.info, 6. julij ― V drugi polovici prejšnjega meseca je Glasbena šola Celje v zavetju Vodnega stolpa na Razlagovi ulici izpeljala 4. celjski dan jazza. Nastopili so trije različni sestavi, ki so predstavili slovenske ... Beri dalje The post Celjski večeri tudi v znamenju jazza appeared first on Celje.info.

PODRUŽIMO SE na zadnji dan Ane Desetnice v LJUBLJANI! (7.7.)

Ana Monro, 6. julij ― Festival v Ljubljani bomo zaključili s prireditvijo, ki bo močno vpeta v kontekst Kulturne Četrti Šiška, za razvoj katere si v zadnjih letih intenzivno in aktivno prizadeva naš dolgoletni partner in podpornik, javni zavod Turizem Ljubljana. Prizorišče bo zato na Trgu Prekomorskih brigad 1, pred stavbo, imenovano PREKOMORCI, ki skupaj s Kino Šiška tvorijo njeno ... The post PODRUŽIMO SE na zadnji dan Ane Desetnice v LJUBLJANI! (7.7.) appeared first on Ana Monro.

A10 v LJ (5.7.) – FOTO & KOMENTAR

Ana Monro, 6. julij ― V petek, 5. 7., je v času festivalskega programa v Ljubljani do Šiške vozil ANA BUS – s kondukterjem Gadijem. Večina dogodkov se je odvila v čudovitem zelenem okolju Litostrojskih blokov, z večerom pa smo se premaknili na drugo stran Celovške ceste – k Prekomorcem, torej tja, kjer je Gledališče Ane Monro doma. Vabljeni k ... The post A10 v LJ (5.7.) – FOTO & KOMENTAR appeared first on Ana Monro.

Trafika ob sončnem zahodu 16. 7. 2024 ob 19:00: Helena Koder

OUTSIDER, 6. julij ― Scenaristka in režiserka Helena Koder v knjižnem prvencu Krošnja z neznanimi sadeži v enajstih esejih opisuje svoja srečanja z nekaterimi pomembnimi figurami slovenske kulture, poleg tega pa preko osebne izkušnje motrenja sveta in ustvarjalnega potenciala jezika, raziskuje vlogo, ki jo ima v človeškem življenju umetnost. Skozi poglobljeno branje poezije ali razmišljanje o materinščini, filmu in […]

Zagreb Design Week

OUTSIDER, 6. julij ― Napovedujemo XI. edicijo Zagreb Design Weeka! ZGDW bo letos potekal od 25. do 29. septembra, na edinstveni lokaciji, v Jadran filmu. Tema je Prebijanje steklenega stropa, država partnerica festivala je Italija, poudarek pa je na oblikovalkah. Prvič predstavljamo razstave z vsega sveta — Italija, Čile, ZDA, Mehika, Španija … Prijave so odprte za kar pet […]

Center za gradnjo z zemljo med izbranimi projekti evropske nagrade za javni prostor 2024

OUTSIDER, 6. julij ― Bistvo medija je odpiranje javnega prostora. To je skupno arhitekturi in založništvu. Z ustvarjanjem vsebin definiramo javni prostor. Uvajamo teme, izpostavljamo kritične polemike, zbližujemo poglede. Javni prostor nas pri Outsiderju zanima, navdihuje in vznemirja. Včasih frustrira. Gradimo ga kot arhitekti in kot medijski ustvarjalci. Zanimajo nas fizične in materialne kot tudi idejne in miselne komponente […]

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 6. julij ― Založba Hiša knjig je izdala roman Cimra po ameriško španske pisateljice Elene Armas. Pri založbi Umco je izšla knjiga Pokuriti: Kako res porabiti kalorije, ostati zdrav in znižati telesno težo, nova odkritja o človeški presnovi avtorja Hermana Pontzerja, pri založbi Pivec pa roman V poznem poletju avtorice Magdalene Blažević.

1975 Rakek – Marjan Merhar, 2. del

Stare slike (Cerknica), 6. julij ― Na fotografiji ekipa Trgovskega podjetja Nanos. Stojijo od leve: Jože Gerželj, Marjan Merhar, Jakob (Jaka) Smodila, neznani trije. Čepijo od leve: Dušan Korpar, Dušan Arko, Miroslav Đorđevič, M. Majič, neznan. Prva izbira je bil NOGOMET. Hitro se je vključil v športna dogajanja. Najprej za kratek čas pri NK Postojna, sledil je NK Rakek. Najine poti […]

Bališ s priredbo Falcovega hita Rock me Amadeus

Misli, 6. julij ― Glasbena skupina koroških Slovencev Bališ je pred dnevi objavila svojo priredbo Rock me Amadeus avstrijskega glasbenega zvezdnika Falca. Skupina, ki ustvarja že skoraj 25 let, prepeva v obirskem narečju, ki ga danes na avstrijskem Koroškem govori le še približno 500 ljudi, je za STA pojasnil bobnar benda in avtor besedil Marko Stern.

STRITARJEVA LAVREATKA V LETU 2024 JE PETRA KORŠIČ

Društvo slovenskih pisateljev, 6. julij ― Od leve: župan mestne občine Rogaška Slatina Branko Kidrič, siva eminenca festivala Pranger Urška P. Černe, nagrajenka Petra Koršič, predsednik DSP Dušan Merc in lanska Stritarjeva lavreatka Anja Radaljac. Foto: DSP Utemeljitev strokovne komisije (Anja Radaljac, Mirana Likar Bajželj, Kristian Koželj) Letošnja žirija za Stritarjevo nagrado je svoje delo začela s premislekom statuta; ta je […]
še novic