Vsako branje je zagotovo najboljša šola kreativnega pisanja

Airbeletrina, 1. februar 2010 ― Josip Osti je besedni umetnik dolgega staža in širokega formata, znan predvsem kot pesnik. Je Sarajevčan (po očetovi družini slovenskega porekla), ki že sedemnajst let živi v Ljubljani in Tomaju na Krasu, velik prijatelj poezije Srečka Kosovela ter človek, ki se zna pošaliti iz samega sebe, kar nenazadnje kaže tudi naslov ene izmed njegovih pesniških zbirk, Barbara in barbar, z ozirom na to, da je njegovi ženi ime Barbara. V intervjuju, ki sledi, je spregovoril o svoji literarni poti, katere pomemben del predstavlja njegovo preseljevanje v slovenščino. Komentiral je svojo zadnjo pesniško zbirko Vse ljubezni so nenavadne, ki je izšla lani pri založbi Litera in mu je decembra prinesla Jenkovo nagrado. Takrat je bil intervju tudi napisan. Glede na to, da je Osti v njem razgrnil svoj odnos do literarnih nagrad, je morda zanimivo vedeti, da sva intervju opravila, še preden je izvedel, da je Jenkov nagrajenec.

Seksenšus po avstrijsko

Airbeletrina, 1. februar 2010 ― O »kontroverznosti« in »razvpitosti« določenih avtorjev načeloma ne bi bilo potrebno izgubljati besed, toda Elfriede Jelinek manjka le še uradna overba za vpis v slovarsko besedišče kot še en mednarodno uveljavljeni sinonim za oba zgoraj našteta pojma (celo bolj kot Sorokin ali Houellebecq). Nenazadnje je tudi antireklama le vrsta reklame – s to razliko, da je mnogo, mnogo bolj učinkovita.

Zastrto ljubosumje

Airbeletrina, 1. februar 2010 ― Izkušnja dveh svetovnih vojn, ki sta si sledili v razmeroma kratkem časovnem obdobju, je temeljito pretresla intelektualne in umetniške kroge ter njihovo dotedanje razumevanje umetnosti. Romanopisci, med njimi v prvi vrsti Robbe-Grillet (1922 - 2008), so po koncu druge svetovne vojne spoznali, da tradicionalni romaneskni postopki, dediščina balzacovskega realizma, ne ustrezajo zahtevam nove dobe in predrugačenega načina sprejemanja sveta, zgodovine in njenih zakonitosti.

Pisanje je stil in zavest o umrljivosti

Airbeletrina, 1. februar 2010 ― Katalonski pisatelj Jaume Cabré se je rodil leta 1947 v Barceloni in danes velja za enega najbolj cenjenih pisateljev tako med bralci kot med literarno kritiko. Svojo priljubljenost dolguje tudi dejstvu, da je v prvi polovici devetdesetih let zelo uspešno sodeloval z domačo televizijsko hišo, občinstvu pa se je predstavil tudi z dramskimi besedili in objavil zbirke esejev, v katerih razmišlja o pisateljskem poslanstvu nasploh. Po njegovih lastnih besedah je pisatelj “človek, ki piše”. Pisatelj torej ni samo ustvarjalec, ki omejuje svojo dejavnost na pisanje romanov ali kvečjemu še novel, temveč se v današnjem času pogosto spopada tudi z drugačnimi možnostmi besednega izražanja.
še novic