Airbeletrina, 8. maj 2012 ― V ponedeljek je Urad vlade RS za komuniciranje objavil razpis, v katerem vabi k sodelovanju pri organizaciji in izvedbi državnih proslav v letu 2012. Iščejo scenarista, scenografa, kostumografa, nastopajoče, voditelja in seveda tudi režiserja. Vsi ti ljudje naj bi se bili v imenu domoljubja in vsesplošnega zategovanja pasu pripravljeni odpovedati honorarju. Seveda pa, kot piše v razpisu, umetniki in kulturniki namesto denarja dobijo »posebno čast in izziv«, hkrati pa jim državna proslava omogoča »svojevrstno promocijo«. Zaželeno je, da ustvarjalci proslave upoštevajo slovensko »regionalno pristnost in kulturne navade ter običaje«. Morda razpis na prvi pogled deluje nedolžen, a po ponovnem branju in razmisleku postane jasno, da gre za načrtno degradacijo kulturno-umetniškega dela.

Airbeletrina, 8. maj 2012 ― »Če berete časopise, morate prebrati to knjigo!« vzklika pripis na hrbtni platnici slovenske izdaje knjige Zgodbe s ploščate zemlje. Toda če (še) berete časopise, vas bo ob branju tega pronicljivega in izjemno izčrpnega teksta (iz leta 2008) izpod peresa Nicka Daviesa, prekaljenega britanskega novinarja, publicista in enega najbolj prodornih Guardianovih piscev, minilo, da bi jih še kdaj vzeli v roke. Korak za korakom, udarec za udarcem Davies sesuva angleški žurnalizem, tamkajšnje časnike (Sunday Times, Daily Mail, Daily Telegraph, The Observer itd.), njihove lastnike, urednike in novinarje, koncepte poročanja, obsedenost s klestenjem stroškov, neskončno recikliranje agencijskih novic ter sporočil za javnost, tesno povezanost z uradno politiko, obenem pa se ukvarja tudi z vsesplošno, globalno, univerzalno prevlado ignorance, manipulacij, netočnosti, površnosti, kričečih naslovnic in slaboumnih senzacionalizmov (npr. histerija o milenijskem hrošču, s katero avtor odpre besedilo), t. i. zgodb s ploščate zemlje ...