Novice

2013-02-25

Moderna in globalizacija

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 25. februar 2013 ― Normal 0 21 false false false SL ZH-TW X-NONE Vprašanje o globalizaciji ostaja konec koncev tesno povezano s plodovito debato o moderni dobi in umetniškem modernizmu ter njunih individualnih zgodovinskih smereh. Na tem mestu moramo priznati, da se politični in kulturni razvoj 90. let 20. stoletja ni pretirano oziral na samozavestne napovedi postmodernistov, da se moderna zaključuje, kaj šele na zmagoslavne trditve o koncu zgodovine (Fukuyama [1992]*). Pomagalo ni niti enačenje moderne in včasih celo modernizma s fašizmom, totalitarizmom in genocidom. Prav nasprotno, moderna je danes (in je bila že lep čas) povsod in diskurz o postmoderni se zdi samo kot epizoda (četudi pomembna) znotraj neke vrste transformacije Zahodne moderne same. Problem ni več nasprotje med moderno in postmoderno, pa čeprav je to neizbežno poenostavljeno nasprotje še vedno osnova večine trenutno priljubljenega proti-modernega mišljenja, ki izhaja iz ozkega razumevanja postkolonialnih metod. Ampak je problem to, kar je Arjun Appadurai** poimenoval moderna-za-vse [modernity-at-large] in kar so nekateri opisali kot alternativne moderne: »[Moderna] ni prišla hitro, ampak počasi, korak za korakom, znotraj longue durée – prebujena s stikom; prinesena s trgovino; uvajali so jo imperiji in nosila je kolonialistični podpis; gnal jo je nacionalizem; in danes jo vse večkrat upravljajo globalni mediji, migracija in kapital« (Gaonkar [1999]***, 1).  Andreas Huyssen: Modernism at Large. V: Astradur Eysteinsson & Vivian Liska (eds.): Modernism. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company 2007; str. 57
Javno: Izgubljene sledi

Javno: Izgubljene sledi

Airbeletrina, 25. februar 2013 ― V zbirki esejev How to be Alone se ameriški pisatelj Jonathan Franzen sprašuje po tem, kar bi resnično moralo zanimati nas vse, še posebej tiste, ki zmrzujemo po različnih izdajah vseslovenskih vstaj in protestov. Zanima ga ogroženost javnega. Ker je od izdaje esejev minilo že nekaj let in se polifonija individualnih zgodb poglablja, bi mene prej kot ogroženost javnega zanimalo njegovo skrivnostno izginotje. In njegov nenadni, skrivnostni vznik.
O novem v jeziku in rabi

O novem v jeziku in rabi

Čas za slovenščino, 25. februar 2013 ― Moje bloganje, drugo po vrsti na Centrovem novorojenem blogu, bo najprej posvečeno čestitki, da nam je tudi blog uspelo pognati in tako še vedno uspešno lovimo korak s časom. Najbolj zato, ker se »Centrovci« znamo ustvarjalno povezati med seboj, ne glede na to, ali smo le trenutno ali pa bolj stalno na različnih koncih sveta. Zgolj naključno pišem tole na Mednarodni dan maternega jezika in obenem tudi na dan, ko je izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika s 6399 besedami in besednimi zvezami. Novi slovar je nastal kot uradno vsebinsko dopolnilo SSKJ, vanj pa je vključeno besedje, ki je nastalo in se uveljavilo od leta 1991 naprej, torej od začetka našega novega sveta in strumnega prehoda Slovenije v tržno civilizacijo. Ob tem sem se vprašala, kakšen vpliv imajo na rojstvo novih besed v slovenščini vsi, ki se učijo, študirajo, raziskujejo ali se kako drugače ukvarjajo s slovenščino kot tujim jezikom, pogosto daleč od meja države Slovenije. Seveda ne moremo govoriti o tako veliki množičnosti pri vplivu, kot jo lahko opazujemo pri najbolj razširjenem jeziku na svetu, ampak gotovo ga imajo. Z ustvarjalnostjo v jezikovni rabi slovenščine kot tujega jezika se srečujejo vsak dan učitelji v razredih in pri drugih dejavnostih. Nanjo močno vplivajo prvi jeziki učečih se, po drugi strani pa tudi že usvojeno znanje slovenščine.  Zato bi bilo zanimivo zbirati tovrstno besedje, ker bi tako morda lažje pridobili izraze, ki jih včasih potrebujemo prav na hitro ob poplavi novih tehnoloških in kulturnih pojmov, vsakodnevno naplavljenih k nam iz širnega sveta. In še kakšne druge novitete v jeziku bi se pokazale. Zdaj na primer v Združenem kraljestvu razmišljajo, da se znova vedno pogosteje uporabljajo namesto neštevnih kar števni advices, informations in podobni, torej namesto da bi pred edninsko obliko dodajali zamudne pieces of, uporabijo kar preprostejšo množinsko obliko s končnico s. Njihovi viri navajajo uporabo oblik v množini v 15. stoletju, v sedanje
še novic