Avantgardistični manifest in jezik
Zauberberg (Aljoša Harlamov),
3. marec 2013
―
V svoji analizi futurističnih manifestov Marjorie Perloff opisuje prelom s političnim manifestom kot »transformacijo oblike, ki je bila tradicionalno razumljena kot sredstvo politične izjave, v literarni, lahko bi to imenovali tudi kvazi-poetični konstrukt« (Perloff [1986]*, 82). […] S preoblikovanjem zgodovinskega dogodka, ki ga je tradicionalno najavljal politični manifest, v poetični dogodek zgodovinske avantgarde definirajo jezik kot gonilno silo zgodovine, s tem pa je revolucionarna akcija neločljivo zvezana z jezikovno izvršitvijo samega manifesta: manifest je istočasno napoved in izvršitev lastne revolucionarne akcije.
Benedikt Hjartarson: Myths of Rupture: The Manifesto and the Concept of Avant-Garde. V: Astradur Eysteinsson & Vivian Liska (eds.): Modernism. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company 2007; str. 178–179
Normal
0
21
false
false
false
SL
ZH-TW
X-NONE
____________________________________________________________________________________
In her analysis of the futurist manifesto, Marjorie Perloff has described the break with the political manifesto as “the transformation of what had traditionally been a vehicle for political statement into a literary, one might say, a quasi-poetic construct” (Perloff [1986], 82). […] By transforming the historical event traditionally declared in the political manifesto into a poetic event, the historical avant-garde defines language itself as the driving force of history, thus making revolutionary action inseparable from the linguistic performance of the manifesto itself: the manifesto is si