Avantgardistični manifest in jezik

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 3. marec 2013 ― V svoji analizi futurističnih manifestov Marjorie Perloff opisuje prelom s političnim manifestom kot »transformacijo oblike, ki je bila tradicionalno razumljena kot sredstvo politične izjave, v literarni, lahko bi to imenovali tudi kvazi-poetični konstrukt« (Perloff [1986]*, 82). […] S preoblikovanjem zgodovinskega dogodka, ki ga je tradicionalno najavljal politični manifest, v poetični dogodek zgodovinske avantgarde definirajo jezik kot gonilno silo zgodovine, s tem pa je revolucionarna akcija neločljivo zvezana z jezikovno izvršitvijo samega manifesta: manifest je istočasno napoved in izvršitev lastne revolucionarne akcije. Benedikt Hjartarson: Myths of Rupture: The Manifesto and the Concept of Avant-Garde. V: Astradur Eysteinsson & Vivian Liska (eds.): Modernism. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company 2007; str. 178–179 Normal 0 21 false false false SL ZH-TW X-NONE ____________________________________________________________________________________ In her analysis of the futurist manifesto, Marjorie Perloff has described the break with the political manifesto as “the transformation of what had traditionally been a vehicle for political statement into a literary, one might say, a quasi-poetic construct” (Perloff [1986], 82). […] By transforming the historical event traditionally declared in the political manifesto into a poetic event, the historical avant-garde defines language itself as the driving force of history, thus making revolutionary action inseparable from the linguistic performance of the manifesto itself: the manifesto is si
Sranje med prvo svetovno vojno

Sranje med prvo svetovno vojno

Zgodovina je kul, 3. marec 2013 ― Nemški soldati med opravljanjem velike potrebe na improviziranem stranišču. Prva svetovna vojna, leto 1915. Lokacija neznana, prav tako količina toaletnega papirja. Eden od ovekovečenih na hrbtni strani piše, da jih […]
Fabula 2013: Glas generacije, ki se vrača k zgodbam

Fabula 2013: Glas generacije, ki se vrača k zgodbam

Airbeletrina, 3. marec 2013 ― Dorota Masłowska (Wejherowo, 1983) je poljska pisateljica, ki je s svojo provokativnostjo in eksperimentiranjem že leta 2002, kmalu po izidu prvenca Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo (Modrijan 2011), dobila navdušene oboževalce in goreče nasprotnike. Kmalu zatem so prodali kar 120 tisoč izvodov tega romana, kar je takrat šele devetnajstletno avtorico postavilo na sam vrh lestvic branosti, pa tudi na vrhove seznamov nagrajevanih avtorjev.
še novic