ADRIJAN PRAZNIK: POIZKUS POSTAVITVE

ADRIJAN PRAZNIK: POIZKUS POSTAVITVE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. maj 2021 ― S serijo Čista špekulacija (Pure Speculation) naslavljam sledeče vprašanje: »Kaj določi umetniško delo v današnjih političnih, ekonomskih in tehnoloških parametrih?« Tema, sicer značilna tudi za moja dosedanja dela, se navezuje na odnos človek – tehnologija in načenja problematiko ustvarjanja oz. produciranja umetnin v 21. stoletju. Slikarstvo (ali sliko) sicer ohranim kot izhodišče za svoje ustvarjanje, vendar pa poudarek z umetniškega dela preusmerim na okvirje, podstavke, reprodukcije ter druge prijeme, ki določeno delo vzpostavijo kot umetnino. Pri zastavljeni tematiki je v izhodišču vprašanje umetniške avre. McKenzie Wark je blizu resnice, ko zapiše, da je umetniško delo derivat.1 Reprodukcija naredi delo redko, unikatno (za razliko od kopije), hkrati pa ga promovira ter širi idejo o njegovi pomembnosti. Tu je zelo na mestu primerjava z borzo. Na eni strani imamo različne portfolie umetnic_kov ter ideje, ki jih njihova dela predstavljajo, na drugi strani pa so ljudje in ustanove, ki z njimi špekulirajo ter se odločajo za investicije. Portfolio tako postane približek vrednostnega papirja, s katerim operira umetnica_k oziroma razne_i posameznice_ki, institucije in posrednice_ki. Tako so danes bolj kot dejansko delo pomembni sistemi, ki določeno umetnino prepoznajo kot umetniško in jo nato nadalje umeščajo, promovirajo itd. Neoliberalni ustroj družbe je ustvaril prav specifično situacijo: umetnost tekmuje za svoj obstoj s svojim dvojnikom (doppelgängerjem): zabaviščno industrijo. Tu gre za bitko različnih ideologij, ki se poslužujeta sorodnih postopkov in orodij, sam rezultat ene in druge prakse pa je precej različen. V drugem planu, a nič manj pomembno, je vprašanje avtorstva oz. originalnosti dela. Postopki, kot so apropriacija, kolažiranje in medijsko prenašanje podob, so korenito spremenili pojmovanje umetnosti v 20. stoletju. Navsezadnje že samo orodje, kot npr. čopič, določi končni izgled umetniškega dela. Danes pa smo še korak dlje, saj programi in njihova
ZELENI ODTISgrafična delavnica in skupinska...

ZELENI ODTISgrafična delavnica in skupinska...

Hiša kulture v Pivki, 29. maj 2021 ― ZELENI ODTISgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica30. maj4. junij 2021razstava8. – 24. junij 2021sodelujejoUrška Alič, Mina Fina, Mia Paller, Miha Perne, Marko Šajn, Jaka VatovecZeleni odtis je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021), ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju. Zasnovan je v obliki delavnice, na kateri 6 povabljenih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi z lokalnim partnerjem, nanjo pa vežemo tudi ustrezno grafično tehniko. Dela so predstavljena na razstavi v galeriji Hiše kulture, izide tudi spremna publikacija.Osrednja tema letošnje izvedbe projekta je raziskovanje različnih možnosti zmanjševanja ogljičnega odtisa, s posebnim poudarkom na dobrodejnih učinkih gozda, ki ga je v okolici Pivške kotline veliko. Udeleženci delavnice bodo tematiko spoznali skozi obisk Gozdne hiše in Gozdne učne poti na Mašunu ter predavanje, ki ga bodo pripravile umetnostna kritičarka in sociologinja kulture Urška Jurman, vizualna umetnica Polonca Lovšin in filozofinja Mateja Kurir. Na likovni ravni bodo tematiko obravnavali skozi tehniko sitotiska na les in naknadno intervencijo v odtis (vrezovanje, pirografija, risba, kolaž s furnirjem). Pri tem sitotisk, najbolj »industrijska« grafična tehnika, predstavlja ogljični odtis kot posledico tehnološkega razvoja človeške družbe, intervencija pa človekovo pomoč pri zmanjševanju tega odtisa. Katalog projekta bo narejen iz skic, pri čemer bodo odtisi predstavljeni na navadnem papirju, intervencije na paus papirju, oba skupaj pa bosta predstavila grafiko kot celoto. Vsa dela bodo predstavljena na razstavi v Hiši kulture.Projekt sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.

Aleksij Kobal in Manca Ahlin: Dileme (današnjega?) časa

OUTSIDER, 29. maj 2021 ― V prostoru nekdanje samostanske cerkve Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je bila v petek, 21. maja, odprta razstava Navzkrižja dilem Aleksija Kobala in Mance Ahlin, ki z razstavljenimi deli drezata v  številne univerzalne dileme (današnje) civilizacije, med njimi cikličnost človeškega dojemanja zgodovine in družbenih fenomenov, eksistenčna vprašanja o svobodi in demokraciji ter dvopolnost… The post Aleksij Kobal in Manca Ahlin: Dileme (današnjega?) časa appeared first on OUTSIDER.

Bili smo v ZAGREBU, na festivalu CIRKOBALKANA 9!

Ana Monro, 29. maj 2021 ― Po (pre)dolgem času smo spet potovali! V Zagreb, kjer od 28.5. do 6.6. v organizaciji naših dragih prijateljev iz umetniške iniciative CirkoBalkana poteka festival CirkoBalkana 9.   FESTIVALSKI PROGRAM            The post Bili smo v ZAGREBU, na festivalu CIRKOBALKANA 9! appeared first on Ana Monro.

László Krasznahorkai: Svet gre naprej

Koridor, 29. maj 2021 ― Melanholična zbirka kratkih zgodb, ki nas potisne v našo lastno in v kolektivno človeško introspektivno refleksijo, za katero nismo prosili. The post László Krasznahorkai: Svet gre naprej appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
V Mariboru nova, najdaljša edicija festivala Prestopi

V Mariboru nova, najdaljša edicija festivala Prestopi

Misli, 29. maj 2021 ― V Mariboru se danes z razgrnitvijo novega murala umetnika Mihe Peperka na steni GT22 začenja 5. edicija mednarodnega festivala neodvisnih uprizoritvenih umetnosti Prestopi. Po napovedih kulturno-umetniškega društva Moment bo najdaljša doslej, saj datum njenega zaključka še ni znan.

Popravek in pojasnilo

LUD Literatura, 29. maj 2021 ― V zvezi s kritiko, ki jo je o knjigi Jana Simončiča Poezije herezije za 358 številko revije napisal Miha Marek, smo prejeli naslednji dopis Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo (v pripetku), ki pojasnjuje ozadje glede avtorkih pravic za knjigo pokojnega avtorja.

Novi Munchov muzej v Oslu bo vrata odprl jeseni

Misli, 29. maj 2021 ― Potem ko so večkrat preložili njegovo odprtje bo jeseni vrata za obiskovalce vendarle odprl novi Munchov muzej v Oslu. Kot so po pisanju nemške tiskovne agencije dpa ta teden napovedali, bodo muzej v središču norveške prestolnice odprli 22. oktobra.
še novic