Potres, strah in nemoč

MNZS, 14. junij ― Pred petdesetimi leti 20. junija 1974 so Kozjansko, tedaj razvojno eno najšibkejših slovenskih pokrajin, v popoldanskem času prizadeli trije potresni sunki z magnitudo do 4,8 in intenziteto do VII. stopnje po Evropski potresni lestvici. Prizadetih je bilo več kot 15.000 ljudi, večinoma v tedanjih občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju, manj pa v […]

9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse

9. december 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse

Naši mejniki

Kamra.si, 15. maj 2019 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v sredo, 15. maja ob 19. uri v rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni 23 na odprtje odprtje nove razstave Naši mejniki - boji za severno mejo in Maistrovi borci s kamniško-domžalskega območja. V bojih za severno mejo predvsem v letih 1918 do 1919, pa še pozneje, vse do plebiscita na Koroškem leta 1920, so sodelovali tudi fantje in možje iz nekdanjih občin Kamnik in Domžale ter vseh pripadajočih vasi in krajev naokrog. Večina se je borila že na frontah v veliki vojni (1914–1918), največkrat na soški ali pa na vzhodni fronti v Galiciji; nekateri celo na obeh. Nato so po končani vojni, ki jo je Avstro-Ogrska, katere del smo bili do leta 1918 tudi Slovenci, izgubila, kot prostovoljci odšli še na pomoč Maistru v boje za Maribor, južno Štajersko in Koroško; kot so dostikrat rekli in zapisali v svojih dnevnikih ali kratkih pričevanjih o teh zmede, strasti in bridkosti polnih dneh. Raziskovanje, kdo je sodil med borce za severno mejo, se zaplete že na začetku, pri definiciji, glede katere se ne strinjajo niti zgodovinarji, kaj šele povsem običajni ljudje; med njimi tudi potomci borcev za severno mejo, s katerimi smo za razstavo Naši mejniki (naslov smo si izposodili iz Maistrove pesmi) s filmsko kamero posneli tudi portrete o borcih za severno mejo oz. Maistrovih borcih. Tako so jih vsi sogovorniki tudi imenovali. Kar je prav gotovo zanimivo, saj so hkrati omenjali, da so se njihovi očetje, dedje in strici borili na Koroškem ali pa so celo vedeli in imeli tudi pisne dokaze, da je bil njihov poveljnik znani mladi Maistrov sodelavec Franjo Malgaj iz Šentjurja pri Celju in ne sam Maister. Po vsem tem lahko sklepamo, kako karizmatična in vodilna osebnost je bil v prelomnih časih od leta 1918 do leta 1920 Rudolf Maister, ki je vojake po štiriletni vojni prepričal, da se morajo vrniti na bojišče: tokrat za njihovo pravo domovino. Kamniško-domžalskih borcev za severno mejo s seznama za zbornik leta 1979, ki ga je pripravil Janko Kuster, je malo manj ko

Malgajevo leto – 100. obletnica smrti Franja Malgaja

Kamra.si, 5. maj 2019 ― Občina Šentjur letos posebej slovesno obeležuje 100-letnico smrti rojaka, borca za severno mejo, Franja Malgaja. Program je pripravila posebna delovna skupina, v naslednjih dneh pa se obeta pestro dogajanje, z osrednjo akademijo KOROŠKI DAN v nedeljo zvečer v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Prijazno vabljeni na vse prireditve: Nedelja, 5. maja 2019, ob 19. uri, Ipavčev kulturni center Šentjur KOROŠKI DAN – osrednja akademija ob začetku Malgajevega leta s slavnostnim govornikom dr. Feliksom J. Bistrom. Nastopila bosta Mešani in Mladinski pevski zbor Danica, ki delujeta v okviru Slovenskega prosvetnega društva iz Šentprimoža. Org.: Knjižnica Šentjur v sodelovanju z JSKD OI Šentjur Ponedeljek, 6. maja 2019, ob 11. uri, Pokopališče Šentjur POLAGANJE VENCA NA GROBU S KOMEMORACIJO – v kulturnem programu sodelujejo učenci Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur. Org.: Domoljubno društvo Franjo Malgaj Šentjur in Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur Ponedeljek, 6. maja 2019, ob 18. uri, Galerija Zgornji trg Šentjur OTVORITEV RAZSTAVE FRANJO MALGAJ – v kulturnem programu sodeluje Ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev Šentjur. Org.: Občina Šentjur v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje Četrtek, 9. maja 2019, ob 9. uri, Dvorana v II. nadstropju Občine Šentjur PREDSTAVITEV STRIPA FRANJO MALGAJ avtorjev Gašperja Krajnca in Marijana Pušavca. Org.: RAK – OE Ljudska univerza Šentjur Sobota, 11. maja 2019, ob 9. uri, OŠ Hruševec Šentjur MEDGENERACIJSKI POHOD PO POTI ROJAKA FRANJA MALGAJA V ŠENTJURJU – začetek pohoda pri OŠ Hruševec Šentjur, mimo njegove rojstne hiše, do Muzeja južne železnice, v Zgornji trg, zaključek pohoda na Mestnem trgu pri njegovem spomeniku. Org.: RAK - TIC Šentjur Julija 2019, ograja Športnega parka Šentjur FILATELISTIČNA R

Seznam publikacij

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 23. maj 2017 ― ARHIVSKI PRIPOMOČKI Naslov Občinski komite Zveze socialistične mladine Slovenije Šentjur pri Celju : 1960-1991 Avtor Zajc-Cizelj, Ivanka Leto 2007 Založništvo Zgodovinski arhiv Celje Fizični opis 179 str. : ilustr. ; 21 cm Vsebina 11. izdaja iz serije inventarjev Zgodovinskega arhiva Celje, ki vsebuje opise popisnih enot, ki jih hranimo v fondu SI_ZAC/1283 Občinska […]