Dan za strokovna vprašanja

Biblioblog, 5. junij 2012 ― ZBDS-jev DAN ZA STROKOVNA VPRAŠANJA"Načrtovanje razvoja knjižničarstva v Sloveniji - nekaj tez"Maribor, 6. junij 2012, Kadetnica Maribor Po izredno uspešni in odmevni spomladanski Javni strokovni razpravi o Predlogu sprememb Zakona o knjižničarstvu vabi ZBDS tokrat na strokovno druženje 6. 6. 2012 v Mariboru, in sicer v prostorih Kadetnice Maribor, Engelsova 15. Naš gostitelj bo član Društva bibliotekarjev Maribor in dolgoletni stanovski kolega Mirko Nidorfer. Prvi dan za strokovna vprašanja ZBDS organizira z namenom, da v strokovni javnosti in med svojimi člani sproži razpravo o aktualnih strokovnih vprašanjih ter tako spodbudi iskanje odgovorov v odkritem in argumentiranem strokovnem dialogu. Naslov smo si izposodili pri prispevku dr. Mirka Popovića, predstavljenem leta 1992 na strokovnem posvetovanju ZBDS z naslovom Knjižnice in informacijska politika. Dvajset let kasneje nas zanima, katere od tez so se potrdile in katere lahko danes ovržemo ali pa so za nas še vedno razvojni izziv
Nekaj besed o Fantastičnem potovanju

Nekaj besed o Fantastičnem potovanju

Airbeletrina, 5. junij 2012 ― William Wordsworth je leta 1800 dopolnil izdajo Liričnih balad iz leta 1798, dodal pa jim je še predgovor. Razmislek je doletelo, da je dobil oznako teksta, ki je utemeljil in upravičil romantično poezijo. A romantiki, ne zgolj zaradi različnih nacionalnih okvirjev, bi težko pripisali, da je bila toliko duhovno poenoteno gibanje, da bi ga lahko določil en sam tekst. Pretirano posplošujemo, ampak razpršenost romantičnih smeri in idealov lahko pripišemo temu, da so prvenstveno pomenili zgolj reakcijo na razsvetljenstvo in pričevanje posledicam, ki jih je naplavila doba prevratov. Romantika je šele skozi proces oblikovala svoje mesto izjavljanja in svoj odnos do razsvetljenstva. Wordsworthov predgovor je moment znotraj tega procesa, je stava, opredelitev glede tega, kaj je romantična poezija in kakšna je njena vloga v svetu. Med drugim pesnik v predgovoru posebej razmejuje vlogo pesnika od vloge znanstvenika, hkrati pa mesto v svetu določi obema, je torej, kot rečeno, eden od večih poskusov iskanja zveze in razlike med razsvetljenstvom in romantiko, ki mu določeno razumevanje romantike pripisuje velik pomen. Wordsworth zapiše:
Ilma Rakusa: Morje modro moje

Ilma Rakusa: Morje modro moje

Airbeletrina, 4. junij 2012 ― Lirični opisi sveta, ki ima še kako resnične geografske koordinate, točke med eno, drugo in tretjo deželo, med enim in drugim jezikom, med zahodom in vzhodom, zunanjim in notranjim svetom, skritim za žaluzijami v sobi za siesto: nekje tu vmes se riše morje spominov pisateljice, pripovedovalke in hkrati glavne junakinje knjige Morje modro moje Ilme Rakusa. Meje v tem morju so zgoščene v pričakovanja, so točke stika, trenja, ki kar kličejo po tem, da jih prečkaš, presežeš, da greš čez za svojim daljnotožjem, ki te vleče iz vzhoda na zahod pa spet nazaj k svojem izvoru za železno zaveso. Morje modro moje je en sam obet večnega stopanja v niti dvakrat isto reko, morje je tisto, kar je neopredeljivo, spremenljivo, nezamejena svoboda gibanja in pogleda.
Sodobna kitajska poezija (Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2011)

Sodobna kitajska poezija (Ljubljana: Center za slovensko književnost, 2011)

Airbeletrina, 28. maj 2012 ― Kdor bo vzel ta izbor v roke zgolj zato, ker bi si želel malo oddahniti od sodobne slovenske poezije »večnosti v mehurčku« in prebrati kaj povsem drugačnega, svežega, takorekoč antipodskega, bo razočaran. Dobil bo namreč večnost. V mehurčku. Pri tem svoje odigra globalizacija, četudi je najbrž res, da je ta vsaj v začetku potekala v obratni smeri, kot smo je danes vajeni, z Vzhoda sem, mi pa jim zdaj njihovo lastno, na površini minimalistično poetiko, ki sugerira težke premike duševnih tektonskih plošč, serviramo kot nekaj univerzalnega (našega). Mogoče pa je seveda tudi, da se odgovor skriva v izboru – od daleč je to težko reči.
Plave talige kot vezni člen prekmurske pokrajine, filma, revolucije in ideologije

Plave talige kot vezni člen prekmurske pokrajine, filma, revolucije in ideologije

Airbeletrina, 24. maj 2012 ― Branko Šömen je znan kot vsestranski avtor, ki je od vsega začetka deloval na prepletanju različnih področij. Tako ni znan samo po svojih pesniških zbirkah (Lipov bog, Razpadanje, Prekmurski rokopisi, Tujina, Šepetanje mravelj, Moške ikre), avtobiografsko zasnovani trilogiji za mladino (Med v laseh, Gledališče pod smrekami, Hoja po vodi) in romanih (Rdeči smeh, Skregan s pametjo, Peti letni čas, Panonsko morje), temveč se je odlikoval tudi kot pisec filmskih kritik in scenarijev (Poslednja postaja, Let mrtve ptice, Veselo gostüvanje). Zato ni čudno, da tudi njegov zadnji roman Plave talige služi kot preplet avtobiografskih elementov, ki so zaznamovali pisateljevo mladost in pripeljali do prvih poizkusov ustvarjanja znotraj filmske industrije.
še novic