Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. december 2016 ― Cerknica – Koncert Rudija Bučarja, slovenskega kantavtorja in poustvarjalca istrske glasbene kulturne dediščine, je še eden od glasbenih dogodkov, ki jih je cerkniška občina decembra poklonila svojim občanom. Da je bila odločitev prava, je dokazala razprodana dvorana, Bučar pa je zaigral in zapel ob spremljavi Istrabenda. Foto: Notranjsko-primorske novice Rudi Bučar je s prirejenimi tradicionalnimi istrskimi pesmimi v decembrsko Cerknico prinesel toplino Istre. Koncert v kulturnem domu je bil eden v nizu decembrskih dogodkov v okviru prireditev Cerknica v prazničnih lučeh. Da sta organizatorki iz zavoda Pekarna v program vključili Bučarja, je bila očitno več kot dobra odločitev, saj so vstopnice pošle že veliko pred koncertom.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. december 2016 ― Postojna – Park pri Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna so včeraj razsvetlile raznobarvne luči, obiskovalce je pozdravljala dobra vila, za toplino ognja so skrbeli škrati Gozdarčki, po njem so poplesovale snežinke. Prireditev Prižig luči in pozdrav zimi, ki so jo že devetič pripravile zaposlene v Vrtcu Postojna v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna in občino, je v središče mesta spet pritegnila množico najmlajših, pravljično obarvano dogajanje pa je očaralo tudi odrasle. Foto: Notranjsko-primorske novice Park pri srednji šoli se je spremenil v čarobni gozd, po katerem so se sprehajali škrati, dobra vila je trosila čarobni prah, drevesa so se odela v pisane luči, ognji v kovinskih skledah so pričarali občutek domačnosti. Čuvali so jih dijaki, škrati Gozdrački, ki so staršem in otrokom ustrežljivo prižigali svetilke, ki so jih prinesli s seboj. V palčka se je oblekel tudi čarovnik Grega in poskrbel, da nikomur ni bilo dolgčas. Foto: Notranjsko-primorske novice V programu so tako kot vsako leto sodelovali zaposlene v Vrtcu Postojna in dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, letos so se jim pridružile še snežinke, sedem učenk iz šole Antona Globočnika. Mladi iz folklorne skupine Otroci z Majlonta so prikazali stare slovenske gibalne igre in družabne igre, iz bolj ali manj skritih kotičkov zimskega gozda pa je bilo slišati glasbo, ki so jih iz različnih instrumentov izvabljali otroci. Iz parka so se obiskovalci odpravili na osrednji postojnski trg, kjer so pod okrašeno jelko otroci iz vrtca zapeli venček pesmi, s katerimi so pozdravili praznike in zimo. Z veseljem so najmlajši pozdravili tudi radosti na ledu, saj so zanje brezplačno odprli varata drsališča na Titovem trgu. V avli inštituta za raziskovanje krasa so zaposlene v vrtcu že tretjič pripravile dobrodelno tržnico, na kateri so ponujale svoje izdelke. Izkupiček, zbran s prostovoljnimi prispevki, je romal v sklad Vrtca Postojna, s katerim pomagajo m

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. november 2016 ― Cerknica – V cerkniški knjižnici je do 23. decembra na ogled replika Gasparijevih narodnih jaslic. Jaslice odražajo narodnozavedno usmeritev akademskega slikarja, ilustratorja in karikaturista Maksima Gasparija, rojenega v Selščku nad Cerknico. Umetnik jih je naslikal leta 1921, repliko pa so izdelali in javnosti prvič predstavili lani. Foto: Notranjsko-primorske novice Jaslice sestavlja jih 69 likov in hlevček, prvotne, iz leta 1921 pa so bile papirnate. Replika Gasparijevih narodnih jaslic je delo Roberta Kužnika; lani prvič so jo postavili v cerkvi svetega Jerneja v Begunjah, kjer bodo tudi od 23. decembra letos. Jaslice so v začetku letošnjega leta predstavili tudi v Velenju, na Marjanovem večeru, ki je posvečen spominu na rojstvo Gasparijevega prijatelja Marjana Marinška, poznavalca in zbiralca slikarjevih del in vsestranskega kulturnika.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. november 2016 ― Cerknica – Ansambel Jelen je tudi na letošnjem koncertu Lepa moja Notranjska napolnil športno dvorano v Cerknici. Poleg njih so v nedeljo na odru zaigrali člani drugih ansamblov, največjo narodnozabavno prireditev v tem delu Slovenije pa so z narodnimi plesi popestrili foklorniki kulturnega društva Rak. Foto: Notranjsko-primorske novice Polno cerkniško dvorano so z narodnozabavnimi ritmi navdušili in obiskovalce spodbudili k ploskanju in petju David Ravšelj, Boštjan Koščak, Janez Kovačič, Robert Ule ter Matej in Roman Branisel iz ansambla Jelen, poleg njih pa še harmonikar z Unca Benjamin Škrab ter ansambli Tik Tak, Ponos, Tomaža Rota, Ribniški pušeljc, Pogum in Reciklisti. Z zaključnima V dolini tihi in Golica, ki so ju zaigrali vsi skupaj, so poslušalce dvignili na noge in jim letošnjo prireditev nepozabno vtisnili v spomin. Foto: Notranjsko-primorske novice Letos drugič so koncert pripravili v športni dvorani, saj je cerkniški kulturni dom postal premajhen. Nanj so prišli obiskovalci z vseh koncev Notranjske, od Rovt do Loškega potoka, kar kaže na to, da so Jeleni pa tudi ta zvrst glasbe na splošno v tem delu Notranjske zelo priljubljeni. Svojo ljubezen do Notranjske, katere najbolj prepoznavni naravni biser je Cerkniško jezero, so Jeleni pokazali s preprosto, a zgovorno sceno, na kateri so bili čoln drevak, aranžmaji jezerske »tršce« in ribiška mreža. O navezanosti na domače kraje pa govori tudi naslov koncerta Lepa moja Notranjska, ki so ga poimenovali po svoji najbolj prepoznavni skladbi in prvi zgoščenki.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. november 2016 ― Cerknica – S predstavo 10 let v čudežni deželi baleta , narejeno po motivih pravljice Alica v čudežni deželi, so včeraj na odru cerkniškega kulturnega doma zablestele mlade cerkniške, postojnske in logaške baletke. Predstavo so pripravile članice Baletnega društva Postojna, ki letos praznuje 10-letnico delovanja. S predstavo 10 let v čudežni deželi baleta so navdušile tudi v Cerknici. Foto: Notranjsko-primorske novice Z domišljijsko pravljico so se plesalke na začetku poletja predstavile v Postojni, tokrat so navdušile cerkniško občinstvo. V baletnem društvu letos vadi 132 otrok; 41 v Cerknici, 68 v Postojni in 23 v Logatcu. Žal jim je, da pravljice ne bodo mogli odplesati tudi v Logatcu, saj so prostori in oder tamkajšnjega Narodnega doma neprimerni za baletno predstavo. Koreografije za predstavo, ki temelji na knjigi Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi, so pripravile Nataša Berce, Mira Marič in Manca Krnel, ki je tudi režiserka, kostumi so delo Sare in Alenke Požar, pravljično sceno pa so si zamislili in naredili Anja Brelih, Aleksandra Leban Meze in Silvo Čuk.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. november 2016 ― Cerknica – Notranjski drevak, ki so ga za prevoz ljudi, živine in blaga uporabljali na Cerkniškem jezeru, je prva enota nesnovne dediščine, vpisana v nacionalni register kulturne dediščine. Nosilka pobude Ljoba Jenče si prizadeva, da bi plovilo – podobne so uporabljali ali jih celo še tudi v Loški dolini in na Planinskem polju –, vpisali tudi na Unescov seznam, a je do tja še dolga pot. Dokumentarne slike nosijo zgodbe o uporabi drevakov na jezeru; na ohceti pri Šemičevih z Jezera leta 1910 so nevesto, svate in balo z Otoka na Dolenje Jezero pripeljali kar na drevakih. Foto: arhiv Hiše Izročila Nadaljevanje zgodbe o drevaku, ki je konec lanskega leta našel svoje mesto v nacionalnem registru nesnovne kulturne dediščine, kot nosilca izročila in znanja pa sta vpisana Anton Lovko skupaj s Hišo izročila in Vekoslav Kebe z Dolenjega Jezera, je Jenčetova včeraj predstavila v kulturnem domu v Cerknici. Kot je poudarila, je Hiša izročila z dokumentiranjem izdelave »čouna« in prenosom znanja, ki ga je Anton Lovko posredoval svojim potomcem pa tudi dijakom srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni, opravila ključno nalogo. A bi ta lahko bila zaman, če čoln, izdelan po tradicionalni metodi, med ljudmi ne bo našel svojega mesta. Ljoba Jenče in Miran Erič, Drevak Foto: Notranjsko-primorske novice »Na strani države pa tudi lokalne skupnosti, Občine Cerknica in Notranjskega regijskega parka, je, ali bodo prepoznali možnost, potrebo ali celo nujo, da implementirajo živo dediščino,« pravi Ljoba Jenče, ki opozarja, da Unescova konvencija varuje dediščino, dokler je ta še živa. »Čaka nas še veliko dela; ne gre le za sredstva, gre tudi za to, ali bodo ljudje drevak živeli naprej kot svojo dediščino, ki nudi veliko možnosti za razvoj dodatnih dejavnosti, ne le na jezeru, pač pa tudi na drugih kraških poljih v porečju Ljubljanice, kjer so nekoč že uporabljali podobna plovila.« Uporaben bi lahko bil v turistični ponudbi, pri izobraževanju pa tudi za rekreacijo.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. november 2016 ― Cerknica – Narodnozabavni ansambel Jelen in legendarni stand-up komik Vinko Šimek sta včeraj nastopila na dobrodelni prireditvi v kulturnem domu v Cerknici, ki so jo pripravili cerkniški Socialni demokrati. Izkupiček bodo namenili socialno ogroženim družinam iz cerkniške občine. Foto: Notranjsko-primorske novice Prireditev je povezovala Marijana Brecelj, znamenita gledališka in filmska igralka iz Grahovega, ki je pomen dobrodelnosti izpostavila z izjavo slovitega indijskega državnika Mahatme Gandhija, ki je dejal, da človek najlažje najde samega sebe, če se izgubi v službi drugim. Povedala je, da ni nobene razlike med tistim, ki daje, in tistim, ki sprejema, saj oba dajeta in sprejemata: eden sprejema materialne dobrine in daje hvaležnost, drugi pa ravno obratno, sprejema hvaležnost in daje materialne dobrine. Brecljeva je še dodala, da prejemnikom dobrodelnosti s tako prijazno človeško gesto v življenje posije žarek upanja. Vinko Šimek Foto: Notranjsko-primorske novice V imenu organizatorja, občinskega odbora Socialnih demokratov Cerknica, je Tadej Ian je povedal, da je smisel politike služba ljudem oziroma pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Prireditev je sklenil z besedami, da je bistvo svetovne ideje socialne demokracije stremljenje k družbeni pravičnosti, kar pomeni, da je treba pomagati tistim, ki to najbolj potrebujejo. In prav to je bil tudi namen včerajšnje dobrodelne prireditve. Na prireditvi so obiskovalci uživali ob glasbi ansambla Jelen in iskrivih domislicah Vinka Šimeka. David Ravšelj, Boštjan Koščak, Janez Kovačič, Matej Branisel, Robert Ule in Roman Branisel, ki so doma iz Dolenjega jezera, Martinjaka in iz Begunj pri Cerknici, so v prvem delu postregli z železnim repertoarjem ansambla Jelen, ki kaže na to, da so ponosni Notranjci. Zaigrali so skladbe, kot so Lepa moja Notranjska, Slivnica in Stari mlin. Foto: Notranjsko-primorske novice V drugem delu so vrli fantje zaigrali nekatere najlepše slovenske narodno zaba

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. november 2016 ― Cerknica – Na novi zgoščenki Godbe Cerknica Solissimo, ki so jo včeraj predstavili v kulturnem domu, glavno vlogo igrajo odlični solisti cerkniškega orkestra, Ita Nagode na saksofonu, Ana Rus na klavirju, Janez Žnidaršič na tubi in Aljaž Venišnik na rogu, ter trobilni ansambel. Gost prireditve je bil skladatelj in dolgoletni prijatelj cerkniških godbenikov Tomaž Habe, ki je pohvalil tako glasbeno kot tehnično plat zgoščenke in dejal, da so njegova dela na njej predstavljena najbolje do zdaj. Foto: Notranjsko-primorske novice Da so godbeniki v odlični formi, so med drugim dokazali lani, ko so na tekmovanju slovenskih godb v koncertni kategoriji med konkurenco dosegli največ točk. Tudi njihovi solisti so že večkrat dokazali izvrstno tehniko pa tudi izrazno moč, poslušalce pa so navdušili tako na zgoščenki kot tudi na koncertu. »Želel sem, da imamo spomin na čas, ko naši glasbeniki tako izvrstno igrajo,« je povedal idejni ponudnik tokratne zgoščenke Tone Urbas, o godbenikih in njihovem delu pa se je včeraj z Marijano Brecelj med drugimi pogovarjal tudi njihov umetniški vodja Mitja Dragolič. Marijana Brecelj se je pogovarjala z Ano Rus in Tomažem Habetom. Foto: Notranjsko-primorske novice O svojem delu in plodnem sodelovanju s cerkniškimi godbeniki je spregovoril Tomaž Habe, ki je ob njeni 90-letnici Godbi Cerknica posvetil skladbo Uvertura 1840. Te skladbe na zgoščenki sicer ni, sta pa dve drugi. Skladbo Poema je prvotno napisal za simfonični orkester in klavir, nato pa jo priredil za godbenike. V tej fantaziji za klavir in pihalni orkester na zgoščenki blesti Ana Rus, ki je včeraj spregovorila o svojih občutkih in doživetjih ob igranju te skladbe. Rusova je vsestranska glasbenica; med študijem je na tekmovanjih prejela več priznanj in študentsko Prešernovo nagrado na Akademiji za glasbo. Kot solistka je koncertirala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in z Orkestrom SNG Maribor, igra pa tudi v različnih komornih in jazz zasedbah. Habetovega Van

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. avgust 2016 ― Postojna – V prvem tednu letošnjega, dvajsetega festivala Zmaj ma mlade se je v Postojni zvrstila že vrsta dogodkov. Na klasičnih festivalskih prizoriščih je bilo na ogled nekaj koncertov, družabnih dogodkov, pripravili pa so tudi delavnice za otroke in odrasle. Zmaj ma mlade, razstava ob 20. obletnici festivala, 21.8.2016 – Foto: NpN Nocoj so v atriju SAZU odprli pregledno razstavo o dogajanju vseh devetnajstih festivalov Zmaj ‘ma mlade doslej. Razstava bo na ogled do konca festivala prihodnjo nedeljo, 28. avgusta, ko bodo za zaključek nastopili ansambel Pivo in čevapi ter DJ Haris Pilton. Razstavo je pripravila mlada Larisa Petrič, ki je za portal Notranjsko-primorske novice povedala: «Priprave razstave sem se lotila, saj sem ob ponovitvah zmaja skozi vsa ta leta odraščala. Ob prvi izvedbi festivala leta 1997 sem bila še otrok, zato me je zanimalo, kako se je festival razvijal.« Zmaj ma mlade, razstava ob 20. obletnici festivala, 21.8.2016 – Foto: NpN V letih izvajanja festivala se je glavno prizorišče večkrat menjalo, prvi festivali so se izvajali na takratnem Rdečem trgu, nekajletno glavno prizorišče je bilo pred Primorko, da bi bil v zadnjih letih glavni oder zopet na osrednjem Postojnskem – Titovem – trgu. Ker so bile predstave vsa leta brezplačne, je težko ugotoviti, koliko obiskovalcev si jih je v teh letih ogledalo in se udeležilo delavnic, »imamo pa je podatek o tem, da je bilo na vseh odrih festivala Zmaj ma mlade v devetnajstih letih 889 nastopajočih«, je nekaj podatkov navedla Petričeva ter nas popeljala po razstavi. Na razstavnih panojih si lahko ogledamo fotografije, ki za vsako leto posebej prikazujejo glavne dogodke festivala. Organizatorji so zbrali časopisne poročila, v zadnjem času pa tudi objave spletnih portalov o vsakoletnem dogajanju v Postojni, niso pa pozabili niti na arhivske televizijske posnetke. Zmaj ma mlade, razstava ob 20. obletnici festivala, 21.8.2016 – Foto: NpN Pred pričetkom letošnjega Zmaja v društvu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. julij 2016 ― Loška dolina – Ni ga potrebno posebej predstavljati, ustanovitelja festivala Plavajoči grad, ki je v Loški dolini letos doživel že četrto ponovitev, katere brez njega ne bi bilo. Matiji je z večjo skupino domačinov – prostovoljcev, ki so poskrbeli za organizacijo in izvedbo uspelo organizirati festival, na katerem se je v okolici gradu Snežnik tretji vikend v juliju predstavilo 70 domačih in tujih glasbenih, plesnih, akrobatskih in drugih umetniških skupin. Festival Plavajoči grad 2016 – Foto: Mario Žnidaršič Matija Solce je za Notranjsko-primorske novice že spregovoril, pogovor je na voljo na spodnji povezavi Matija Solce: »Moje gledališče je nekaj povsem drugega«. Sicer pa je bil v igri za ime meseca julija po izboru poslušalcev vala 202 tudi logaški gasilec Anže Albreht, začetnik gibanja Ustvarimo reševalni pas na avtocestah. Na njegovo pobudo so gasilci, reševalci in policisti na primorski avtocesti izvedli akcijo Reši življenje o čemer smo v Notranjsko-primorskih novicah tudi poročali.