Novice

zadetki za Občina Slovenska Bistrica

Festival Seviqc letos s petimi avgustovskimi koncerti

Festival Seviqc letos s petimi avgustovskimi koncerti

Misli, 31. julij 2019 ― Festival stare glasbe Seviqc Brežice 2019 se bo začel 14. avgusta v Hudičevem turnu v Soteski z nastopom italijanskega lutnjarja Simoneja Vallerotonda. Ta utečeni in ugledni festival bo letos potekal v občinah Brežice, Dolenjske Toplice in Slovenska Bistrica, a le v avgustu. Letošnja novost bodo organizirani prevozi iz Zagreba.

12. aprila 1912 je umrl Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik

Kamra.si, 12. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. aprila 1912 je v Krškem umrl Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik. Rodil se je 26. marca 1838 v vasi Brod pri Bohinjski Bistrici.  Šolal se je v Bohinjski Bistrici (ljudska šola), v Ljubljani (gimnazija, do 5. r. je bil gojenec Alojzijevišča), na Dunaju (študij klasične filologije, kasneje prava, 1858-1862), v Gradcu (zadnji semester prava, doktorat 1864).  V Brežicah je bil odvetniški pripravnik v pisarni dr. Radoslava Razlaga (1862-1871), v Kranju samostojni odvetnik (1871-1882), po smrti nekdanjeg sodelavca pri dr. Razlagu, dr. Karla Kocelija, je prevzel njegovo odvetniško pisarno v Krškem. Iz Krškega je bila tudi njegova žena Marija, roj. Barbo (poroka 1872). Imela sta veliko posestvo na Trški Gori pri Krškem. Politično je pripadal narodnemu liberalnemu taboru, vendar se je političnega življenja na širši ravni izogibal. 7. 1. 1866 je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici, član občinske uprave v Kranju (1879-1882) in Krškem (1894-1896), kjer je bil tudi član Okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik, namestnik načelnika podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, aktivni član Bralnega društva, soustanovitelj Odbora za olepšanje mesta (1894). Bil je tudi član Deželne komisije proti trtni uši.

26. marca 1838 se je vasi Brod pri Bohinjski Bistrici rodil Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik

Kamra.si, 26. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. marca 1838 se je vasi Brod pri Bohinjski Bistrici rodil Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik. Umrl je 12. aprila 1912 v Krškem. Šolal se je v Bohinjski Bistrici (ljudska šola), v Ljubljani (gimnazija, do 5. r. je bil gojenec Alojzijevišča), na Dunaju (študij klasične filologije, kasneje prava, 1858-1862), v Gradcu (zadnji semester prava, doktorat 1864). V Brežicah je bil odvetniški pripravnik v pisarni dr. Radoslava Razlaga (1862-1871), v Kranju samostojni odvetnik (1871-1882), po smrti nekdanjeg sodelavca pri dr. Razlagu, dr. Karla Kocelija, je prevzel njegovo odvetniško pisarno v Krškem. Iz Krškega je bila tudi njegova žena Marija, roj. Barbo (poroka 1872). Imela sta veliko posestvo na Trški Gori pri Krškem. Politično je pripadal narodnemu liberalnemu taboru, vendar se je političnega življenja na širši ravni izogibal. 7. 1. 1866 je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici, član občinske uprave v Kranju (1879-1882) in Krškem (1894-1896), kjer je bil tudi član Okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik, namestnik načelnika podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, aktivni član Bralnega društva, soustanovitelj Odbora za olepšanje mesta (1894). Bil je tudi član Deželne komisije proti trtni uši.
S smrtno resno komedijo Čakalnica nasmejali Bistričane

S smrtno resno komedijo Čakalnica nasmejali Bistričane

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. februar 2019 ― Ilirska Bistrica – Bistričani so s komedijo o prehodu v onostranstvo 3.februarja obeležili prvo prireditev v okviru Meseca kulture na Ilirskobistriškem. Polna velika dvorana Doma na Vidmu je v dobri uri in pol prisluhnila številnim domislicam Lada Bizovičarja in Janeza Hočevarja Rifleta, ki so do solz nasmejale prisotne. Čakalnica, foto Tjaša Kaluža Smrtno resna komedija o človekovi minljivosti je združila dve zvezdniški imeni slovenske igralske scene. Lado Bizovičar in Janez Hočevar Rifle, ki sta v preteklosti navdušila z monokomedijama, sta se z izvrstno komično dramo Čakalnica dotaknila smrtno resnih problemov o življenju in smrti. Igralca se znajdeta na koncu tunela, na prehodu iz tostranstva v onostranstvo, kjer čas ni več dimenzija in dolgčas ne obstaja. V čakalnici med »biti in ne biti« ni novinarjev, medijev, socialnih omrežij, telefonov in televizije, zato sta junaka v svetu po smrti prisiljena razgaliti svoji komedijantski duši. Občinstvo je bilo priča soočenju dveh generacij, dveh karier in dveh osebnosti, ki sta se pošalila na račun svojih značajskih lastnosti in sta pred zbrano publiko počasi priznala vse svoje smrtne grehe. V zbirokratiziranem kolesju onostranskega sistema, ki močno spominja na tukaj in zdaj, so ju virtualni uradniki pripravili na »poslednjo sodbo«, medtem pa sta junaka razstrla še zadnjo tančico skrivnosti in spoznala, da nista zgolj prijatelja, ampak ju veže tudi pristna in čvrsta sorodstvena vez. Uveljavljeni televizijski voditelj in vzhajajoča igralska zvezda ter dobitnik treh Viktorjev za oddajo As ti tud not padu!? Lado Bizovičar je ob boku s Prešernovim nagrajencem, dobitnikom Borštnikovega prstana in Viktorja za življenjsko delo ter profesorjem dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Janezom Hočevarjem Rifletom uspešno dokazal, zakaj sodi med najbolj priljubljene slovenske humoriste in obetavne odrske ustvarjalce. Hit komedija, ki je nastala pod režisersko taktirko Dejana Batoćanin
Poklon ilirskobistriški kulturi

Poklon ilirskobistriški kulturi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 20. februar 2019 ― Ilirska Bistrica – Osrednjo občinsko proslavo ob Prešernovemu dnevu je zaznamoval splet glasbe, pete besede, plesa, znakovnega jezika, interpretacije avtorskih skladb in igrane besede. Mladi nastopajoči iz glasbene šole, osnovne šole Podgora Kuteževo in gimnazije so izvabili številne spontane aplavze publike, ki je na predvečer praznika napolnila veliko dvorano Doma na Vidmu. Kulturni praznik, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 7. februar 2019 Foto: Tjaša Kaluža Za klasični glasbeni repertoar je poskrbel godalni orkester Glasbene šole Ilirska Bistrica, ki je sestavljen iz dvajsetih učencev violine in violončela, ki pod taktirko učitelja Paola Biancuzzija izvajajo skladbe različnih obdobij in stilov. Učenci, ki so se lani udeležili državne revije godalnih orkestrov Zveze slovenskih glasbenih šol v Lendavi, so občinstvo navdušili z državno himno in izborom tradicionalnega angleškega napeva v kombinaciji z nemškim plesom. Dolgoletni uspešni učenki glasbene šole in dijakinji bistriške gimnazije Tina Šajn ter Lea Celin sta s klavirskim duetom Uspavanke raznežili vse zbrane. Osnovna šola iz Kuteževega se je predstavila s prepletom plesnih korakov, pete besede in avtorskega recitala. Folklorni krožek, ki skuša s plesom, pesmijo, pripovedkami, prigodami, šaljivkami in izštevankami oživeti stare čase ter na tak način ohraniti del ljudske zapuščine v Kočaniji, se je pod mentorstvom Magdalene Logar predstavil s spletom Se gremo jgrat?, ki je zbranim priklical spomin na brezskrbna otroška leta.  Dekleta iz OŠ Podgora Kuteževo so z mentorico Saro Česnik pripravile Kulturni rep, šolski mladinski pa je občinstvo očaral s skladbo slovenske pevke Ditke Haberl Mlade oči, ki jo je predstavil tudi v znakovnem jeziku; za presenečenje večera pa je poskrbela nadarjena petošolka Lana Vrh z izbrano avtorsko poezijo. Dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica so odigrali predstavo Za vsako rešitev se najde težava, ki je nastala pod budnim očesom profesorice slovenščine Katje Koren Va
Ob Prešernovem dnevu zvrhan koš kulture

Ob Prešernovem dnevu zvrhan koš kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 6. februar 2019 ― Tudi v Primorsko-notranjski regiji bodo slovenski kulturni praznik, 8. februar, obeležili s številnimi prireditvami, med drugim bodo na osrednjih proslavah v Logatcu in Postojni prizadevnim kulturnikom podelili občinska priznanja. Priznanja Miroslava Vilharja, kulturni praznik, Postojna, 8. februar 2018 Foto: Valter Leban V nekaterih krajih prireditve pripravljajo že na predvečer praznika, 7. februarja. Tako bo na osrednji občinski prireditvi v Logatcu, ki se bo v Narodnem domu začela ob 18. uri, župan Berto Menard podelil februarsko priznanje. Tokrat bo šlo v roke Primožu Sarku za življenjsko delo na področju kulture. V kulturnem programu bodo zapeli pevci okteta Pa kol´k´r tol´k´, sledil bo nastop mešanega pevskega zbora Adoramus. Prešernov dan bodo v Ilirski Bistrici obeležili s prireditvijo Slovenski kulturni praznik, ki bo v Domu na Vidmu 7. februarja ob 19. uri. Na njej bodo nastopili učenci bistriških glasbene šole in gimnazije ter osnovne šole Podgora-Kuteževo. Tekaško društvo Bistrc pa v počastitev kulturnega praznika 8. februarja pripravlja 2. Kettejev tek, ki ne bo obarvan le športno, pač pa tudi kulturno. Start pohoda in teka bo pred osnovno šolo Dragotina Ketteja, in sicer ob 10. uri oziroma 11. uri. Športne aktivnosti bodo ob poti prepletali s kulturnim programom s poudarkom na delih Dragotina Ketteja. Osrednji del prireditve bo v Kettejevi spominski sobi na Premu. Za tiste malo manj pripravljene bodo organizirali prevoz na izhodno točko. Kulturno društvo Lipa pa 7. februarja ob 19. uri vabi v Krpanov dom v Pivki, kjer bo recital Prešernovega Krsta pri Savici. Pesnitev bo interpretiral Janko Krištof s Koroške, na klavirju ga bo spremljal Tonč Feinig, sodeloval bo še solist Matej Lenarčič. Naslednji dan, 8. februarja ob 18. uri, bo v Kavarni Pivka prireditev Kavarniška urica z recitacijami Srečka Likarja ob kitarski spremljavi Kristijana Črlenca. Osrednja prireditev v Cerknici bo 7. februarja ob 19. uri v tamkajšnjem kulturnem domu

16. januarja 1888 je v Celovcu umrl Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist

Kamra.si, 16. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. januarja 1888 je v Celovcu umrl Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist. Rodil se je 13. novembra 1813 v Svečah pri Bistrici v Rožu.  Bil je med prvimi voditelji slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju. Imenovali so ga tudi »oče koroških Slovencev«. Einspieler je bil rojen v vasi Sveče blizu Bistrice v Rožu na Koroškem. Gimnazijo in kasneje teološke šole je obiskoval v Celovcu. Kot duhovnik je deloval na tistih delih Koroške, kjer je bilo prebivalstvo po večini slovensko. V času tako imenovane »pomladi narodov« leta 1848 je sodeloval z duhovnikom in prav tako koroškim Slovencem Matijo Majarjem. Postal je goreč zagovornik političnega programa Zedinjene Slovenije. Leta 1851 je skupaj z Antonom Janežičem in Antonom Martinom Slomškom ustanovil Družbo sv. Mohorja, najstarejšo slovensko založbo. Zaradi Einspielerjeve živahne kulturne in publicistične aktivnosti je Celovec v 50. letih 19. stoletja postal center slovenskega narodnega prebujanje. Z začetkom konstitucionalnega obdobja v avstrijskem cesarstvu leta 1860 je Einspieler počasi opuščal prepričanje, da ideal združene Slovenije ni uresničljiv. V nemščini je napisal številne članke, v katerih je pozival k sodelovanju med slovenskimi in nemškimi predstavniki na Koroškem. Leta 1865 je bil pobudnik Mariborskega programa, v katerem je skupina staroslovencev pozvala k ponovnem oblikovanju »Notranje Avstrije«. To bi bila pretežno avtonomna in federativna politična enota v okviru avstrijskega cesarstva, v katero bi vključili Koroško, Štajersko, Kranjsko in avstrijsko Primorje. Ustanovil je časopis Glas notranje Avstrije, pisan večinoma v nemškem jeziku. S časopisom je želel prepričati nemško govoreče občinstvo, da bi sprejelo idejo »Notranje Avstrije«. A program so zavrnili tako slovenski kot nemški prebivalci. Na začetku 70. let 19. stoletja je bil potisnjen na rob slovenske politike, a je nadaljeval s političnim delovanjem. Leta 1876 je bil izvoljen v

13. novembra 1813 se je v Svečah pri Bistrici v Rožu rodil Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist

Kamra.si, 13. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. novembra 1813 se je v Svečah pri Bistrici v Rožu rodil Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist. Umrl je 16. januarja 1888 v Celovcu. Bil je med prvimi voditelji slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju. Imenovali so ga tudi »oče koroških Slovencev«. Einspieler je bil rojen v vasi Sveče blizu Bistrice v Rožu na Koroškem. Gimnazijo in kasneje teološke šole je obiskoval v Celovcu. Kot duhovnik je deloval na tistih delih Koroške, kjer je bilo prebivalstvo po večini slovensko. V času tako imenovane »pomladi narodov« leta 1848 je sodeloval z duhovnikom in prav tako koroškim Slovencem Matijo Majarjem. Postal je goreč zagovornik političnega programa Zedinjene Slovenije. Leta 1851 je skupaj z Antonom Janežičem in Antonom Martinom Slomškom ustanovil Družbo sv. Mohorja, najstarejšo slovensko založbo. Zaradi Einspielerjeve živahne kulturne in publicistične aktivnosti je Celovec v 50. letih 19. stoletja postal center slovenskega narodnega prebujanje. Z začetkom konstitucionalnega obdobja v avstrijskem cesarstvu leta 1860 je Einspieler počasi opuščal prepričanje, da ideal združene Slovenije ni uresničljiv. V nemščini je napisal številne članke, v katerih je pozival k sodelovanju med slovenskimi in nemškimi predstavniki na Koroškem. Leta 1865 je bil pobudnik Mariborskega programa, v katerem je skupina staroslovencev pozvala k ponovnem oblikovanju »Notranje Avstrije«. To bi bila pretežno avtonomna in federativna politična enota v okviru avstrijskega cesarstva, v katero bi vključili Koroško, Štajersko, Kranjsko in avstrijsko Primorje. Ustanovil je časopis Glas notranje Avstrije, pisan večinoma v nemškem jeziku. S časopisom je želel prepričati nemško govoreče občinstvo, da bi sprejelo idejo »Notranje Avstrije«. A program so zavrnili tako slovenski kot nemški prebivalci. Na začetku 70. let 19. stoletja je bil potisnjen na rob slovenske politike, a je nadaljeval s političnim delovanjem. Leta 1876 je bil izvoljen v

Film na oko, več krajev po Sloveniji

Mladina, 30. september 2016 ― Drugi festival Film na oko bo letos potekal sočasno v kar desetih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Sežana, Nova Gorica, Idrija, Škofja Loka, Slovenska Bistrica, Krško, Ptuj, Maribor in Velenje). Mlademu občinstvu bo ponudil zmagovalce največjih filmskih festivalov. Festival bo odprl na Berlinalu prikazan film Moja revolucija režiserja Ramzija Bena Slimana, ki prinaša zgodbo najstnika, razpetega med prvo ljubeznijo...
V Ilirski <mark>Bistrici</mark> so utrjevali rusko-<mark>slovenske</mark> prijateljske vezi

V Ilirski Bistrici so utrjevali rusko-slovenske prijateljske vezi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. september 2016 ― Ilirska Bistrica – Pretekli petek, 2. septembra, je bila Ilirska Bistrica v znamenju utrjevanja rusko-slovenskih vezi, ki se je začelo s položitvijo vencev padlim ruskim vojakom, nadaljevalo pa z odprtjem slikarske razstave priznanega ruskega umetnika in kulturnim večerom. Prihodnji petek naj bi častni konzul Matjaž Vuga v Domu na Vidmu odprl pisarno konzulata Ruske federacije. Ruske goste je sprejel župan Emil Rojc. Foto: Olivera Šabič Predstavnik veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji Roman Chigantsev, predstavniki tabornikov Roda Snežniških ruševcev in ZZB Zveze borcev za vrednote NOB, podžupan Peter Štavar ter gostje iz Rusije so položili vence na grobovih padlih Rusov v Črnem Dolu in Dletu. Župan Emil Rojc jih je pričakal pri turistični kmetiji Ivankotovi na Premu. Foto: Olivera Šabič Večer v Domu na Vidmu pa je bil rezerviran za kulturno prireditev mednarodnih razsežnosti. V galeriji so odprli slikarsko razstavo Prostrana Rusija priznanega ruskega umetnika Vladimira Vasiljeva. Slike v pastelni tehniki so bile primerna uvertura v glasbeno kuliso Dmitriya Yakovleva, izvajalca in avtorja številnih ljudskih pesmi in balad, ki je s Katjušo dodobra razgrel občinstvo. Dekleta plesno-gledališke skupine Vile iz osnovne šole Antona Žnideršiča so se predstavile s svojo Pravljico o potočku, ki ima na spletu že prek 2.000 ogledov, učenci mladinskega pevskega zbora osnovne šole Dragotina Ketteja pa so zapeli zaključno skladbo iz večkrat izvedene glasbene predstave Čarovnija. Foto: Olivera Šabič Glasbena poslastica ob koncu prireditve so bile gostje iz skupine Ruski talisman z vodjo Irino Guščino, nagrajenko številnih mednarodnih festivalov po Evropi in Rusiji, ki živi in ustvarja v Sloveniji. Druženje z ruskimi umetniki se bo nadaljevalo tudi konec naslednjega tedna, saj bo v petek častni konzul Matjaž Vuga v Domu na Vidmu odprl pisarno ruskega konzulata. Maja Uljan
Dobri stari Mladinski klub Nade Žagar, že 50 let

Dobri stari Mladinski klub Nade Žagar, že 50 let

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. junij 2016 ― Ilirska Bistrica – Mladinski klub Nade Žagar letos praznuje 50. obletnico neprekinjenega delovanja. Okrogel jubilej kluba, ki je mnogim generacijam pustil močan pečat, so med 21. in 28. majem obeležili na glamurozen način, saj so v osmih dneh v Ilirsko Bistrico pripeljali različne vrste kulturnih in glasbenih umetnosti, ki so si jih obiskovalci ogledali brezplačno. Praznovanje so odprli s koncertom, na katerem so nastopili tudi slovenski stoner rockerji Carnaval. Foto: arhiv MKNŽ Začetek praznovanja se je začel z koncertom na vrtu Sokolskega doma. Slovenski stoner rockerji Carnaval so dobro ogreli publiko, nadaljevali so hrvaški surferji The Bambi Molesters, vrt pa je s plesom, zabavo in pozitvno energijo napolnil eden boljšjih slovenskih raperjev Klemen Klemen. »Odličen začetek praznovanja tega jubileja,« je bil najbolj pogost komentar iz publike. Naslednji dan so mladi ulični umetniki zasedli pročelje kluba in mu dali novo podobo, novi grafiti so po dolgih letih zamenjali stare in klub je tudi na ta način dobil novo podobo. Dan za tem je bil po napornem delovniku v klubu na vrsti smeh. Štiri stand up komiki, lokalni Jernej Brvar ter gosti Žana Papič, Lukas Alexander in Rok Šklep so kljub slabemu vremenu dodobra nasmejali okoli 80 obiskovalcev, v torek pa nam ljubljanski Kralji ulice oz. njihova gledališka skupina z imenom Odpisani pripravili gledališko predstavo AjCegu, ki govori o nesmiselnosti današnje potrošniške družbe. Večer se je nadaljeval z koncertom free jazz skupine Kraški solisti in jazz rockerji Koromač. S fotografijami so obudili zgodovino Na dan praznovanja obletnice, 25. maja, so klubovci v dvorani Sokolskega doma odprli fotografsko razstavo 50 let delovanja MKNŽ. Vzdušje je bilo fenomenalno, saj so se razstave udeležili tudi prvi predsednik kluba Lado Ambrožič, takratni predsednik mladine in častni občan občine Ilirska Bistrica Anton Prosen, pa prva ženska predsednica Zvonka Puglej in takratna aktivna članica Pavla Žnideršič. Po
Vsaka je vivera, zato gre

Vsaka je vivera, zato gre

Večer, 11. februar 2016 ― Vokalna skupina Vivere je ob kulturnem prazniku prejela Romihovo priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljujejo v občinah Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole. Bistriška pevska zasedba, ki jo sestavljajo Natalija Šarman Ferlež, Andreja Vidmar, Mateja Pleteršek, Marija Žlebič, Franja Gomaz Jamnik, Nastja Pančič, Tadeja Pančič, Lea Ostrožnik Stegne in Irena Rupnik, je ljubiteljska, čeprav jo sestavljajo glasbene profesionalke. To jo uvršča zelo visoko med vokalnimi sestavi pri nas. Skoraj polovica je profesoric glasbe, jih predstavi Natalija Šarman Ferlež, vse imajo glasbeno izobrazbo. Vokalno tehniko skrbno dodeljujejo, sposobne so izvesti tudi najzahtevnejše skladbe. "Glasbeno in zasebno se dobro poznamo, smo prijateljice in imamo podobne interese, zato skupina deluje dovolj homogeno, povezano, verjetno je tudi zato glasovna barva skupine bolj prijazna za uho," opiše formulo za vitalnost glasbenih skupin.Umetniška vodja noneta je Nadja Stegne, ki ima bogate glasbene reference - ...
še novic