Dogs Don’t Wear Pants (2019)

Dogs Don’t Wear Pants (2019)

Deseta umetnost, 7. november 2020 ― Psi ne nosijo hlač je na trenutke težko gledljiv film, ki izzove občinstvo, naj usmeri pogled v svoje skrite fantazije in fetiše. Za tiste, ki so pripravljeni to storiti, pa je temačna sadomazohistična komedija s presenetljivo optimističnim in upajočim koncem. V svetu teme in žalosti »seks ječa» ni nič bolj nenavaden kraj za iskanje tolažbe […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Kdo je najboljši Joker?  Veronica (2017)  The Great Dictator (1940)  35 najboljših grozljivk leta 2020  Kako dolgo bi ostali živi v grozljivki glede na astrološko znamenje? Copyright © Deseta umetnost [Dogs Don't Wear Pants (2019)], All Right Reserved. 2020.

Miloš Kosec: Pozabljeni sanitarni kordon

OUTSIDER, 7. november 2020 ― V letu 2020 smo bili zaradi izbruha koronavirusa prisiljeni obuditi spomin na pojme in koncepte, za katere se je zdelo, da so že zdavnaj postali del muzejev in arhivov. Seveda govorim o policijski uri, pa o dovolilnicah za gibanje, zapiranju javnih prostorov in ustanov, zapiranju meja in splošnem (vsaj zaenkrat) začasnem suspendiranju prostega gibanja po… The post Miloš Kosec: Pozabljeni sanitarni kordon appeared first on OUTSIDER.
Še kako živ avtor

Še kako živ avtor

LUD Literatura, 7. november 2020 ― Živeti leta 2020 in presojati literaturo – ali katerokoli drugo umetnost – pomeni biti zaznamovan z zgodovinskim trenutkom. Pomeni torej, da kot porabnik umetnosti ne moreš mimo vprašanj, ki jih sprožajo sodobne družbene tenzije.

Pismo Mateji Koležnik

SiGledal Novice, 7. november 2020 ― Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Tina Mojzer piše režiserki Mateji Koležnik.

Pismo režiserju Tomiju Janežiču

SiGledal Novice, 7. november 2020 ― Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Ajda Bukovec piše režiserju Tomiju Janežiču.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 7. november 2020 ― Pri Mladinski knjigi so izdali zgodovinsko-vojni roman italijanske pisateljice Viole Ardone Otroci z vlaka in kriminalko britanskega avtorja Richarda Osmana Četrtkov klub za umore. Založba Litera je izdala delo Boruta Goloba z naslovom Šala: kratka zgodovina smeha (1987-2007), založba Zala pa prevodno slikanico Morski konjički so razprodani.

Pismo moji igralki Maruši Majer

SiGledal Novice, 7. november 2020 ― Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Neža Dvorščak piše igralki Maruši Majer.

Vse najboljše ŠUGLA!

Ana Monro, 7. november 2020 ― Če je nekoč veljalo, da se v obvladovanju uličnega gledališča lahko izmojstriš zgolj in samo z nastopanjem na ulici, je danes zelo drugače. V Gledališču Ane Monro smo že pred leti začutili potrebo po bolj sistematičnem in predvsem kontinuiranem izobraževanju mladih uličnih ustvarjalcev. Leta 2007 smo zato ustanovili ŠUGLO, šolo uličnega gledališča, ki se je ... The post Vse najboljše ŠUGLA! appeared first on Ana Monro.
Kdo so knjižne blogerke in blogerji na Slovenskem

Kdo so knjižne blogerke in blogerji na Slovenskem

Airbeletrina, 7. november 2020 ― Kdo so slovenski blogerji in zakaj pišejo? Ali je njihovo pisanje ljubiteljsko, ali bi želeli nekoč iz tega narediti kariero? Kakšen odnos imajo s slovenskimi založbami, predvsem pa, ali založbe prepoznajo in cenijo njihovo delo? Mar bi morale biti recenzije plačljive, kakšen je dejanski vpliv blogerjev in kaj nas čaka v prihodnosti? To je nekaj vprašanj, na katera poskušamo odgovoriti v pričujočem članku.
1959 Vrata – Prof. dr. France Habe (2)

1959 Vrata – Prof. dr. France Habe (2)

Stare slike (Cerknica), 7. november 2020 ― Fotograf   Franc Habe se je v jamarstvu in krasoslovju uveljavil tudi kot fotograf. To je bil eden izmed njegovih konjičkov, ki pa je mejil že na profesionalnost. To se je nanašalo še posebej na jamsko fotografijo. Zbirka njegovih strokovnih posnetkov iz jam, kapnikov, jamskih oblik, vode, njegovih reportažnih posnetkov o raziskovanju jam, jamarski tehniki, … … Nadaljujte z branjem→

7. novembra 1867 se je v Varšavi rodila Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka.

Kamra.si, 7. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. novembra 1867 se je v Varšavi rodila Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka. Umrla je  4. julija 1934 (Sallanches, Francija). Marie Curie je bila pionirka na področju raziskovanja sevanja, skupaj z Becquerelom in možem kot prva ženska Nobelova nagrajenka za fiziko in osem let kasneje tudi Nobelova nagrajenka za kemijo. Rodila se je v Varšavi in se preselila v Pariz, kjer je na Sorbonni študirala kemijo in fiziko, ter postala prva ženska, ki je tam poučevala. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja, s katerim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi in leta 1898 odkrila, da uranova ruda (uranova svetlica) vsebuje neznano snov, ki je bolj radioaktivna od urana, pridobljenega iz nje. Do leta 1898 sta našla edino možno logično razlago za njuno opažanje. Uranova svetlica mora vsebovati neko neznano sestavino in tako je 26. decembra napovedala obstoj nove snovi. Leta 1902 sta po dolgem neprestanem delu in še posebej pri prečiščevanju radijevega klorida odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini rodni Poljski poimenovala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo. Curiejeva je poleg Paulinga edina, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanstveni področji. Tudi Bardeen je na primer prejel nagrado dvakrat, vendar obakrat za fiziko.  
še novic