Iz prve vrste: Zavod Zvereene

Asociacija, 12. januar 2021 ― Med članicami Asociacije v tokratni Kulturosferi predstavljamo Zavod Zvereene, ki je osrednja slovenska nevladna organizacija na področju mode. So organizator Ljubljana Fashion Week in povezujejo množico partnerjev v Sloveniji in tujini. S svojim delom razvijajo slovenski modni sektor ter združujejo različne poklice na področju mode, spodbujajo pretok znanj med ustvarjalci in promovirajo njihovo prisotnost na … Preberi več o Iz prve vrste: Zavod Zvereene
Raziskovalni zven strun Primoža Sukiča

Raziskovalni zven strun Primoža Sukiča

Odzven, 12. januar 2021 ― Na repertoarju kitarista Primoža Sukiča je dovolj prostora za improvizacijo in sodobno klasično glasbo, njegovo sodelovanje s sodobnimi skladatelji (Uroš Rojko, Vinko Globokar, Matej Bonin, Vito Žuraj, ...) pa je že dalo odlične rezultate.

Razpisne priložnosti (januar 2021)

Asociacija, 12. januar 2021 ― V Kulturosferi tudi v letošnjem letu nadaljujemo z mapiranjem razpisnih priložnosti za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi. Med domačimi razpisi opozarjamo na enoletne projektne razpise Ministrstva za kulturo, med tujimi pa se ponujajo predvsem različne plačane umetniške rezidence. Domači razpisi Ministrstvo za kulturo je objavilo enoletni projektni razpis na področju uprizoritvenih umetnosti za leto … Preberi več o Razpisne priložnosti (januar 2021)

Prijave odprte samo še do 15. februarja

Naši zbori, 12. januar 2021 ― Še do 15. februarja 2021 so odprte PRIJAVE na festival. Kljub negotovi situaciji je prijava na festival lahko brezskrbna. Če morajo udeleženci odpovedati… The post Prijave odprte samo še do 15. februarja appeared first on Naši zbori.
Tenkočutnost v masi ljudi

Tenkočutnost v masi ljudi

Odzven, 12. januar 2021 ― Bolje izdati album kot zatajiti lastna čustva! Lenart Merlin se je znašel v Masi ljudi in pri tem ni skrival svojega čustvenega nemira. Še več, uspelo mu ga je poslikati z verzi, ki so porodili glasbo in zamešati zvočni kolorit.
SEM v letu 2021

SEM v letu 2021

SEM, 12. januar 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. januar 2021 Slovenski etnografski muzej vstopa v leto 2021 z načrtom obsežnega  in raznolikega programa lastnih in tujih razstav ter številnih drugih prireditev. Te  bodo prispevale k  poglabljanju védenj, razumevanju in promociji etnološke dediščine in muzejskih  zbirk z vidika povezovanja preteklega s seda-njim, soočanj  s sestavinami kulture dediščine in ozaveščanja o njenem pomenu za oblikovanje identitet, kulturnih krajin, za medkulturni dialog in družbeno kohezijo. Ustvarjal bo več glasen program, temelječ na poslanstvu  muzeja 'ljudi za ljudi', prilagojen imperativom časa v različnih formatih – materialnih/fizičnih in nematerialnih/virtualnih, ki bo obeleževal tudi pomembne obletnice.   RAZSTAVE V okviru obeleževanja naziva Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 bo SEM pripravil cikel manjših razstav: Slovenske penine (v sodelovanju z BIC – Biotehniški izobraževalni center; januar – februar) ; Kulinarične zgodbe SEM – Miza od prehranjevanja do mnogoterih sporočil (jesen); Razsta-va poprtnikov, lecta in malih kruhkov (jesen), in druge dogodke. SEM za april napoveduje realizacijo razstavnega mednarodnega in medinstitucionalnega projekta La Doctora: Življenje in delo dr. Branislave Sušnik v Paragvaju, posvečenega slovenski znanstvenici, ki je življenje posvetila raziskovanju in dokumentiranju staroselskih ljudstev Paragvaja. Z razstavo SEM razkriva in obravnava dosežke slovenske raziskovalke v svetu in hkrati odpira vprašanja o manj poznanih in oddaljenih ljudstvih. Priložnostna razstava Vtisi po 30. letih – Spomini Slovenk in Slovencev v izseljenstvu na priznanje samostojne Slovenije bo prek intervjujev obudila in dokumentirala spomine na čas osamosvajanja Slovenije med Slovenci v izseljenstvu na različnih koncih sveta (junij). Z osrednjo razstavo (konec septembra) Ljudska umetnost med domom in svetom bo obravnavana simbolna govorica ljudske likovne umetno
SLAM POETRY 2020 V MARIBORU: »ŽIVA POEZIJA, LJUBEZEN MOJA!«

SLAM POETRY 2020 V MARIBORU: »ŽIVA POEZIJA, LJUBEZEN MOJA!«

Revija Primus, 12. januar 2021 ― Piše: Petra Koršič   Stopam po turobni obrečni poti v Trnovem v Ljubljani in med hojo kakor običajno snujem besedilo. Za mano je ogled obeh polfinalnih tekmovanj živega odrskega nastopanja s poezijo, imenovane slempoezija, v originalu Slam Poetry. Za menoj sta tudi prvi in celo drugi krog finala. Občutim, da sem končno vzljubila nahrbtnike; morda ...
Erasmus+ 2021/2022 Informativni dan

Erasmus+ 2021/2022 Informativni dan

Fakulteta za dizajn, 12. januar 2021 ― Fakulteta za dizajn pripravlja informativni dan Erasmus+ 2021/2022, ki bo dne 19.1.2021. Letos bo informativni dan potekal preko aplikacije Google Meet, v dopoldanskem in popoldanskem terminu. Povezavo boste prejeli preko e-pošte. Za morebitna dodatna vprašanja se prosim obrnite na mednarodno pisarno. The post Erasmus+ 2021/2022 Informativni dan appeared first on Fakulteta za dizajn.

Za obstanek Radia Študent

Asociacija, 12. januar 2021 ― V Asociaciji se z javnim pismom odzivamo na namero Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, da z radikalnim rezom v sofinanciranje Radia Študent za leto 2021 resno ogrozi obstoj te organizacije. Radio Študent je izjemnega pomena za kulturo, zato bi ogrožanje njegovega delovanja imelo velike posledice tudi na številna področja umetniškega ustvarjanja. Zato smo ŠOU LJ … Preberi več o Za obstanek Radia Študent
Dražgoše 2021

Dražgoše 2021

Loški muzej, 12. januar 2021 ― Loški muzej Škofja Loka je z bogatim fotografskim gradivom iz druge svetovne vojne sodeloval pri pripravi videa o medvojnem dogajanju v vasi Dražgoše.

Miloš Kosec: Pet pred dvanajsto za Haasberg

OUTSIDER, 12. januar 2021 ― Človek bi si mislil, da je rušenje ruševine nekaj, kar je pričakovano in samoumevno. Ruševina brez rušenja navsezadnje ne bi bila to, kar je. Vendar pa je pogled na rušenje hiše, ki se že sesuva, pogosto še bolj boleč kot prizor še nedavno vzdrževane stavbe, ki jo je načela naravna ali kakšna druga nesreča. Zakaj?… The post Miloš Kosec: Pet pred dvanajsto za Haasberg appeared first on OUTSIDER.
TILEN SEPIČ: KOZMIČNI DEŽ / COSMIC RAIN

TILEN SEPIČ: KOZMIČNI DEŽ / COSMIC RAIN

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 12. januar 2021 ― Mioni so visokoenergijski osnovni delci, ki nastajajo v zgornjih plasteh ozračja ob naletu kozmičnih žarkov iz vesoljskega prostora. Vsak trenutek prehajajo skozi naša telesa, velike naravne mase in človeško infrastrukturo, razpadejo pa večinoma šele v globini Zemlje. Te nam nezaznavne delce obravnava in materializira svetlobno-zvočna postavitev Kozmični dež umetnika Tilna Sepiča. Postavitev sestavlja sedem detektorsko-signalnih enot, ki jih po galerijskem prostoru razprostira in obenem napaja elektrificirana jeklena mreža. Vsak posamezni element vsebuje scintilatorski detektor, narejen po načrtih prosto dostopnega in odprtokodnega mionskega detektorja Cosmic Watch. Ob prehodu miona skozi scintilator nastane šibek svetlobni pulz, ki ga silicijeva fotopomnoževalka ojača in pretvori v električni signal. Vgrajeni mikrokontroler zazna signal, kar sproži močen blisk svetlobe in udarec elektromagnetnega aktuatorja ob mrežo, ki proizvede zvok udarca po struni. Izrazito materialna reprezentacija kozmičnih delcev v obliki svetlobnih in zvočnih dražljajev gledalcu omogoča čutno izkušnjo fizikalnih in kozmičnih dogodkov, ki so vsepovsod okoli nas, a so našim čutilom nedostopni. Delo s funkcionalistično in inženirsko natančno umetniško gesto v prostoru zgolj razpenja detektorsko in signalno mrežo, ki izpostavi maso neprenehnih naletov in trkov mionov, ki so pravzaprav že prisotni v vsakem galerijskem prostoru kot neka nevidna kozmična stalnica »od sveta ločenih« belih in črnih kock. Umetnik: Tilen Sepič. Izdelava vezij in programiranje: Luka Frelih, Staš Vrenko, Brane Ždralo. Umetniško vodenje in besedilo: Maja Burja Tehnična pomoč: Luka Bernetič, Valter Udovičić Zahvala: Institut “Jožef Stefan” (prof. dr. Peter Križan, dr. Andrej Gorišek), Dadamachines (Johannes Lohbihler), Miro Križman Muons are high-energy elementary particles forming in the atmosphere's upper layers during collisions of cosmic rays from space. They pass through our bodies, large natural masses, and human in

Kolesarski diptih

Vrabec Anarhist, 12. januar 2021 ― Drugič sem jo zagledal, nežnost na kolesu, v petek, ko smo na ploščadi Parlamenta brali Ustavo, palicaji pa so na telesu mladeniča trenirali prijeme. The post Kolesarski diptih appeared first on Vrabec Anarhist.
Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

Obeleževanje 200-letnice prvega muzeja na naših tleh

SEM, 12. januar 2021 ― SEM sodeluje na razstavi Muzej skozi zgodovino: Najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko, s katero trije slovenski državni muzeji obeležujemo jubilejno leto 200-letnice ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na naših tleh (1821). Razstavo je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovenskim etnografskim muzejem. Odprtje razstave je v torek, 12. januarja 2021 ob 12.00 na spletni povezavi, vabljeni k ogledu: https://www.youtube.com/watch?v=R3NHRh12cFU&feature=youtu.be Zamisel za osnovanje prvega nacionalnega muzeja sega v preteklost, saj so prve idejne korake naredili že baron Žiga Zois pl. Edelstein in njegov sloviti krog razsvetljencev. Neposreden povod pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja. V znamenitem pismu Domoljubnim prijateljem znanosti je Jožef Kamilo Schmidburg, guverner in predsednik deželnih stanov dežele Kranjske, 15. februarja 1823 zapisal: »Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« O razstavi: Kratek in sežet prikaz najstarejših pridobitev kaže, da so se področja, ki še danes zaznamujejo delokroge Narodnega muzeja Slovenije, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja, izoblikovala že v prvih letih delovanja Deželnega muzeja za Kranjsko. Zbirke so kustosi, bibliotekarji, pedagogi in konservatorji-restavratorji v desetletjih dopolnjevali in izpopolnjevali, preučevali in predstavljali javnosti na temeljih, ki so jih pred dvestotimi leti postavili prvi slovenski muzealci. Danes predstavljajo mozaik delovanja so
še novic