MATIJA BOBIČIĆ: POPOLNI ORGANIZMI
Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg),
6. marec 2021
― Predstavitev v UGM Studiu je kakor povzetek umetnikovega ustvarjanja v zadnjih nekaj letih. Na enem mestu so zbrane vse različice figur, ki jih je razvijal že v preteklih serijah. Figure so zasnovane na podlagi treh izhodišč. Najprej sta to Frankensteinova pošast oziroma kiborg, dva arhetipa v žanrih znanstvene fantastike in grozljivke – telo prve je sestavljeno iz organskega materiala, drugi je kombinacija organskega in mehanskega. Drugo izhodišče je okvir zgodnjih devetdesetih let preteklega stoletja, čas umetnikovega odraščanja in formiranja, tako osebnostno kot likovno. Tretje je trenutek v času, ko je pandemija razgalila in zaostrila nekatere navade, ki smo jih imeli za samoumevne. Frankensteinova pošast in kiborg izhajata iz družbe na prehodu v novo obdobje in poosebljata strah pred spremembami, ki jih ta prehod prinaša. Frankenstein ali Sodobni Prometej (1818), roman Mary Shelley, naznanja industrijsko revolucijo, ženski kiborg v filmu Metropolis (1927) Fritza Langa moderno dobo, film RoboCop (1987) Paula Verhoevna obdobje digitalnega nadzora. Podobno se danes Bobičić poslužuje teh znanstvenofantastičnih arhetipov, da nagovori začetke vdora ameriške kulture v naše okolje po padcu železne zavese in končno trenutka zlitosti z zahodno popularno monokulturo, kakor svet dojemamo danes. Sestavni deli umetnikovih hibridnih figur so vzeti iz časa umetnikovega zgodnjega otroštva – ameriške risanke iz osemdesetih, ki so z nekaj zamude na naše zaslone prispele v devetdesetih, npr. He-Man in Gospodarji vesolja (1983); atributi ameriške hip-hop kulture, npr. najkice in šiltkape z logotipi bejzbolskih ekip; liki iz blokbaster filmov, npr. velociraptorji iz Jurskega parka (1993) in ksenomorfi iz Osmega potnika (1979). Potem so tu še klovni in nakupovalci. Prvi, kot prispodoba za maske neprenehne sreče, ki jih nosimo v družbi, še posebej na spletu. Slednji, kot simbol objestnega potrošništva. Tudi način upodobitve ima korenine v umetnikovem otroštvu. Po zgodnjem slikarskem o