MATIJA BOBIČIĆ: POPOLNI ORGANIZMI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 6. marec 2021 ― Predstavitev v UGM Studiu je kakor povzetek umetnikovega ustvarjanja v zadnjih nekaj letih. Na enem mestu so zbrane vse različice figur, ki jih je razvijal že v preteklih serijah. Figure so zasnovane na podlagi treh izhodišč. Najprej sta to Frankensteinova pošast oziroma kiborg, dva arhetipa v žanrih znanstvene fantastike in grozljivke – telo prve je sestavljeno iz organskega materiala, drugi je kombinacija organskega in mehanskega. Drugo izhodišče je okvir zgodnjih devetdesetih let preteklega stoletja, čas umetnikovega odraščanja in formiranja, tako osebnostno kot likovno. Tretje je trenutek v času, ko je pandemija razgalila in zaostrila nekatere navade, ki smo jih imeli za samoumevne. Frankensteinova pošast in kiborg izhajata iz družbe na prehodu v novo obdobje in poosebljata strah pred spremembami, ki jih ta prehod prinaša. Frankenstein ali Sodobni Prometej (1818), roman Mary Shelley, naznanja industrijsko revolucijo, ženski kiborg v filmu Metropolis (1927) Fritza Langa moderno dobo, film RoboCop (1987) Paula Verhoevna obdobje digitalnega nadzora. Podobno se danes Bobičić poslužuje teh znanstvenofantastičnih arhetipov, da nagovori začetke vdora ameriške kulture v naše okolje po padcu železne zavese in končno trenutka zlitosti z zahodno popularno monokulturo, kakor svet dojemamo danes. Sestavni deli umetnikovih hibridnih figur so vzeti iz časa umetnikovega zgodnjega otroštva – ameriške risanke iz osemdesetih, ki so z nekaj zamude na naše zaslone prispele v devetdesetih, npr. He-Man in Gospodarji vesolja (1983); atributi ameriške hip-hop kulture, npr. najkice in šiltkape z logotipi bejzbolskih ekip; liki iz blokbaster filmov, npr. velociraptorji iz Jurskega parka (1993) in ksenomorfi iz Osmega potnika (1979). Potem so tu še klovni in nakupovalci. Prvi, kot prispodoba za maske neprenehne sreče, ki jih nosimo v družbi, še posebej na spletu. Slednji, kot simbol objestnega potrošništva. Tudi način upodobitve ima korenine v umetnikovem otroštvu. Po zgodnjem slikarskem o

Damjan Bradač: Komu koristi umetni spor med arhitekti in gradbinci

OUTSIDER, 6. marec 2021 ― Kaj v resnici razdvaja arhitekte in inženirje gradbenike? Gre za boj za delitev denarja in vpliva. V zadnjem času smo priča številnim polemikam in mnenjem o novem predlogu gradbenega zakona. Razvnel se je umetno ustvarjen spor med arhitekti in gradbeniki, ki se na videz vrti okoli vprašanja “Kdo lahko vodi projekt?”. Če zadevo pobliže analiziramo,… The post Damjan Bradač: Komu koristi umetni spor med arhitekti in gradbinci appeared first on OUTSIDER.

39 LET od prvega nastopa Gledališča Ane Monro NA ULICI!

Ana Monro, 6. marec 2021 6. marca 1982 je Ana Monro prvič stopila na ulico in vse od takrat vztraja(mo) na njej! Člani umetniške skupine Gledališče Ane Monro, Andrej Rozman Roza, Marko Kovačič, Goro Osojnik in Janez Habič, so se občinstvu prvič predstavili z legendarno predstavo 1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže, ki je kasneje ... The post 39 LET od prvega nastopa Gledališča Ane Monro NA ULICI! appeared first on Ana Monro.

Mehika – barvita dežela / potopis

C.M.A.K. Cerkno, 6. marec 2021 ― Hola, pendejos! Na drugem potopisu “Going up the country / Gor pa dol po svetu”, nas bo Tjaša popeljala v živahno Mehiko. Potovanje v Mehiko je bila za Tjašo in Ora spontana odločitev. Njun prvotni načrt je bil, da se iz Peruja odpravita v Bolivijo, vendar sta se zaradi manjših težav z vizumom odločila, da […] The post Mehika – barvita dežela / potopis appeared first on C.M.A.K. Cerkno.

V APT premiera predstave Črna koža, bele maske Maše Kagao Knez

Misli, 6. marec 2021 ― Anton Podbevšek Teater (APT) iz Novega mesta bo na spletni strani tretjioder drevi ob 20. uri začel neposredni prenos premiere plesno-glasbene predstave Črna koža, bele maske v režiji in koreografiji Maše Kagao Knez. Predstava se ukvarja z zakoreninjenimi predsodki o Afriki in Afričanih, nastala je s sodelovanjem Plesnega Teatra Ljubljana.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 6. marec 2021 ― Založba Goga je izdala nov roman Mirane Likar z naslovom Pripovedovalec, Beletrina pa knjigo zgodovinarke Mateje Ratej z naslovom Svastika na pokopališkem zidu. Pri založbi Sanje je izšla knjiga novinarja Behrouza Boochanija Nobenega prijatelja razen gora, pri Mladinski knjigi enciklopedija o znanosti iz zbirke Jasno in jedrnato.

Pismo gledališki pedagoginji Špeli Šinigoj

SiGledal Novice, 6. marec 2021 ― Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Aljaž Primožič: "Z gradu se ne vidi več niti zastarele slike s starim igralskim ansamblom; z gradu ne vidim, kako Emeršič maha ljubljanskim zmajem in kako se Zvezdana smehlja študentom, ki izstopajo iz trole." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.

Kino film prek spleta: Asistentka

Mestni kino Ptuj, 6. marec 2021 ― The Assistant Kitty Green, ZDA, 2019, 87 min, drama Prvi veliki film o gibanju #jaztudi. Film, ki nas za devetdeset minut postavi v kožo mlade asistentke mogočnega filmskega producenta, ni zgodba o Harveyju Weinsteinu, pač pa zadržan in minimalističen portret sistema, ki tiho podpira nasilje nad ženskami. LIFFe 2020.

Asistentka

Mestni kino Ptuj, 6. marec 2021 ― The Assistant Kitty Green, ZDA, 2019, 87 min, drama Prvi veliki film o gibanju #jaztudi. Film, ki nas za devetdeset minut postavi v kožo mlade asistentke mogočnega filmskega producenta, ni zgodba o Harveyju Weinsteinu, pač pa zadržan in minimalističen portret sistema, ki tiho podpira nasilje nad ženskami. LIFFe 2020.

1969 Cerknica – Strokovna ekskurzija TSŠ Cerknica

Stare slike (Cerknica), 6. marec 2021 ― Dijaki Tehnične srednje lesne šole v Cerknici so bili v času štiriletnega šolanja na mnogih strokovnih ekskurzijah, ki so jih popestrili še z obiskom bližnjih kulturnih in naravnih znamenitosti. Tokrat se z avtobusom peljejo v Prestranek na ogled izdelave furnirja in naprej na ogled proizvodnje vezanih plošč in masivnega pohištva v Podjetju Javor Pivka. Tistega dne so se […]

6. marca 2020 je v Topolšici umrla Alenka Glazer, pesnica, prevajalka, urednica in literarna zgodovinarka

Kamra.si, 6. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. marca 2020 je v Topolšici umrla Alenka Glazer, pesnica, prevajalka, urednica in literarna zgodovinarka. Rodila se je 23. marca 1926 v Mariboru. Alenka Glazer (pred drugo svetovno še Glaser) je hči Janka Glazerja, bibliotekarja, pesnika in literarnega zgodovinarja. Ko ji je bilo petnajst let, so bili z družino izgnani v Srbijo, kjer so drugo svetovno vojno preživeli v pomanjkanju. Kljub težkim razmeram ji je uspelo maturirati. Po vojni se je vpisala na študij v Ljubljano in se k družini v Ruše, kamor so se naselili po vojni, le redko vračala. Živela je v ljubljanskem Domu visokošolk in bila aktivna pri študentskem pevskem zboru. Diplomirala je iz slavistike na Filozofski fakulteti in začela poučevati na gimnaziji v Rušah ter kasneje na klasični gimnaziji v Mariboru. Nekaj časa je ob delu študirala še umetnostno zgodovino in končala sedem semestrov.

David Crosby prodal avtorske pravice družbi Artic Artists Group

Misli, 6. marec 2021 ― Ameriški folk glasbenik David Crosby je svoje posnetke in avtorske pravice za svoj celoten katalog pesmi, vključno z deli zasedb Byrds, Crosby and Nash, Crosby, Stills and Nash ter Crosby, Stills, Nash and Young prodal družbi Iconic Artists Group Irvinga Azoffa. Kot razlog je navedel epidemijo covida-19, znesek ni znan, poroča britanski Guardian.
še novic