Cirkulacija 2, 19. december 2021 ― V torek, 21. decembra 2021 ob 20.00 (in ob 21.00) ponovno vabljeni v Cirkulacijo 2, Podhod Ajdovščina Ljubljana na zvočnovizualni dogodek z naslovom Relativna tišina ob zori beepblip, Tisa Neža Herlec, Lina Rica Zaradi omejenega števila v publiki bomo performans izvedle dvakrat, ob 20. in 21. uri. Zaradi narave projekta vstop ne bo možen med performansom. Dostop samo s PCT! Ob pripravah projekta smo se avtorice potikale po prostorih tišine, v podzemni jami in gluhi komori, da bi preverile, kako tišina vpliva na naše poslušanje. Prišle smo do zaključka, da tišina ni odsotnost zvoka, temveč je tisti zvok, ki smo se ga naučile ignorirati; to je zvok, ki je bodisi preveč dolgočasen, razpotegnjen, bodisi neprestano prisoten kot nizkofrekvenčni mrmranje mesta ali visokofrekvenčo pretakanje tekočin v telesu. Tišina je poslušanje majhnih in nepomembnih zvokov. Lahko je glasna prav tako kot je hrup lahko tih. Od hrupa se razlikuje v tem, da telesa ne paralizira, temveč ga vključije v svojo produkcijo prav tako kot v gluhi komori. Relativna tišina ob zori je ambientalna situacija, v kateri se terenski posnetki, glas in živo generirana slika raztegujejo v dolgih časovnih intervalih in ustvarjajo medprostore za tihe sekvence in monotono pulziranje. Razmišljanje o tišini je sprožilo zimsko terensko snemanje na robu starodavnega gozda v bližini Kočevske Reke. Zvok zmrznjene zimske tišine je statičen, nespremeljiv in osamen, pa tudi nedojemljivo vztrajen, vzdržljiv in spokojen. Vaje iz sprejemanja takšnih pogojev so še posebej koristne v času družbene izolacije. Tokratni zvočnovizualni dogodek bo ustrezal razpoloženju osame in vztrajnosti, dveh protipolov tišine. Takšna tišina preusmeri odgovornost za produkcijo glasbe od kompozicije na poslušalce, ki postanejo slišni samim sebi, njihova telesa pa del glasbe. Takšna brezoblična tišina dobi obliko, ko jo naselijo poslušalci, ki so ravno stopili ven iz mestnega trušča v prostor lastnega hrupa. Ta kontrastna situa

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. december 2021 ― Slikarka Tea Kralj se v RAVNIKAR GALLERY SPACE predstavlja s samostojno razstavo Pred ogledalom. V svojem delu se posveča raziskovanju materialnosti slike, ki ga tehnika olja na platnu hvaležno dovoljuje. V osnovi gre za igro vzorcev in podob, ki se morebiti izrišejo v luknjičastih teksturah; te nastanejo s plastenjem mnogih nanosov olja, med in na katere umetnica prilepi šablone različnih čipk. Do nedavnega je bil njen delovni proces skrbno preračunan in premišljen, saj je s pomočjo računalniškega programa poleg šablon čipk izdelala tudi digitalno izhodišče za sliko, ki jo je v naslednji fazi prevedla na slikarsko platno. V zadnjem času pa je umetničin pristop h grajenju slike postal nekoliko bolj spontan: na enak način kot poprej si pripravi šablone čipk, ki jih od prvega do zadnjega koraka – torej od risanja vektorskih oblik do tiskanja in izrezovanja – izdela sama, nato pa jih naključno plasti. To prilagodljivost, prepuščenost nepredvidljivosti izgradnje slike lahko povežemo z idejo, da Kralj čipke razume kot mreže dogodkov, ki se prav zaradi narave njenih ustvarjalnih postopkov nalaganja in plastenja ob vsakem posegu sproti spreminjajo. Debele, hrapave in razpokane plasti barve bodo, odvisno od časa v dnevu, jakosti svetlobe in vzorca čipk, metale spreminjajoče se sence, kar potencira slikarkine možnosti za nadaljnjo igro tekstur. Umetničino ustvarjanje enigmatičnih slikarskih platen pomembno vlogo dodeli tudi gledalcu, saj se njena želja po raziskovanju fizičnih lastnosti materiala in njegovih danosti pri gledalcu prelevi v željo po občutenju; olja in brazd, ki so ga na njegovi sušeči se površini pustile čipke, se želimo dotakniti. S tem, ko je umetnica slike preoblikovala v trodimenzionalne predmete, ki ne morejo več učinkovati kot ploskovita dekoracija, zlita s steno, jih je naredila vizualno, predvsem pa taktilno vznemirljive. To čutno doživetje sopostavi digitalnemu svetu, v katerem je tovrstna izkušnja nemogoča; prav avtentičnost originalnega slikarskega