Novice

aktualno

KATRIN HOCHSHUH in ADAM DONOVAN: EMPATIČNI ROJ / EMPATHY SWARM

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. junij 2022 ― Empathy Swarm je umetna življenjska oblika, ki raziskuje družbeno interakcijo med nečloveškimi bitji z uporabo vedenja in gibanja kot jezika za medvrstno komunikacijo, ki jo lahko razume tudi človeški opazovalec. Interaktivno robotsko umetniško delo, ki vključuje 10 robotov, je raziskovalna platforma za utelešenje umetne inteligence in raziskuje predstavo Marie-Luise Angerer o afektu in njeno opozorilo, naj ohrani naključje pri življenju kot posebno odprto obliko možnosti, ki bi jo zlahka izgubili skozi prepletanje tehnologije, življenja in okolja v togem sistemu AI. Gonilna sila vsakega posameznega robota je oblika emergent AI, ki izhaja iz razširitve in modifikacije Boidov Craiga Reynolda, programa umetnega življenja, ki ga je razvil leta 1986 in je temeljil na treh načelih za simulacijo obnašanja ptic v jatah: ločitev, poravnava in kohezija, ki bi jo lahko razlagali kot osebni prostor, konformizem in zvestobo. Družba neantropomorfnih bitij, ki deluje kot živ organizem lastne narave, ustvarja čustveno nabito vzdušje, ki deli nastajajočo zgodbo o nepričakovanih srečanjih z vsemi akterji, ki vplivajo na sistem, ki se nenehno razvija. Empathy Swarm, ki pripoveduje abstraktne različice družbene interakcije, integrira stroje kotr družbena bitja v smislu Catherine Malabou, ki uporablja ta izraz, da poudari potrebo po antitezi kapitalistično in imperialistično motiviranim optimizacijskim ciljem algoritmov, ki so jih postavila velika tehnološka podjetja. Empathy Swarm is an artificial life form that explores social interaction between non-human beings using behavior and movement as a language for interspecific communication that can also be understood by the human observer. The interactive robotic artwork, which includes 10 robots, is a research platform for the embodiment of artificial intelligence and explores Marie-Luise Angerer’s notion of affect and her warning to keep coincidence alive as a special open form of possibility that could easily be lost through technolog
Intervju in Raj mladosti z bendom KXX: "Punk je najbolj odprt. Pridemo. Igramo. Se smejimo. Gremo."

Intervju in Raj mladosti z bendom KXX: "Punk je najbolj odprt. Pridemo. Igramo. Se smejimo. Gremo."

SPRP, 18. junij 2022 ― Skupina KXX je skupek nadebudnih alternativcev. Nastali so leta 1996 v Litiji, četverec pa tvorijo Dajan Vidmar – The D (vokal, bas), Aljoša Vizlar (kitara), Luka Vizlar (kitara, back vokal) ter Boštjan Gretič (bobni). Zanimivo v njihovem delovanju je to, da se enostavno prepustijo improvizaciji, kajti ne želijo biti v okvirjih, zato jih je tudi težavno popredalčkati. Gibljejo se od punk rocka do grunge-a in alter rocka.  Decembra so izdali prvi kompilacijski album, ki je izšel pri Založbi Punk Portala, preprosto poimenovan "I". Bili so tudi del kompilacije "Punk Rock Val 21", trenutno pa predstavljajo live album "Raj mladosti", ki nosi spomine v leto 2017, ko so posnetki tudi nastali. Več o njihovem prepričanju in delu si preberite v sledečem intervjuju, ki ga je pripravila Mojca Lubej. Raj mladosti (Paradise of Youth) 17 by Slovenski Punk Rock Portal 1. Mene zanima zaledje vašega benda. Kdo ste, kdaj se nastali, kakšen je bil povod za to? Dejan: Smo kar smo. Štirje med sabo si zelo različni ljudje. Nastali smo zato, ker radi igramo. Povod za nastanek KXX je bila pravzaprav moja želja, da naredim bend samoukov/začetnikov, bend, ki ne bo nikoli uglašen, točen ali harmoničen. Ciljal sem na slovenska besedila in netočnost, saj sem novonastalo sceno dojemal kot da živim v Ameriki in ne v Sloveniji. Luka: Jaz sem Luka in se trudim biti kitarist. Mene so poklicali, ko so potrebovali še enega kitarista. Aljoša: Smo četvorka posameznikov, ki si pomaga, da pride ven najboljše, kar je v nas. Prvotno je bilo mišljeno kot pomoč prijatelju, sčasoma pa je preraslo v skupinsko terapijo in hobi, ki nosi veselje. Boštjan: Včasih se kej poklop, za datume sem pa slab. 2. Zakaj KXX? Od kje tako ime? Dejan: Po mojem prvem bendu Piskis (vse do konca navito, da ves čas piska), nastane Kiksiks (kjer se ves čas kiksa). KXX, Kiks (v) X. Kiksiks bolj amerikansko lahko zapišemo KXX, v mednarodnem jeziku številk in tarota pa K XX pomeni Karta 20 - Sodni dan. Alj

Poslovila se je slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica (1927–2022)

Ministrstvo za kulturo, 17. junij 2022 ― Slikarka in ilustratorka Marlenka Stupica je v več kot sedmih desetletjih aktivnega ustvarjanja z ilustracijami opremila več kot 100 otroških knjig in slikanic. Kot je ob njeni smrti zapisala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, je bila Marlenka Stupica ena najpomembnejših in najbolj prepoznavnih slovenskih umetnic, katerih dela so se uveljavila tudi zunaj slovenskih meja.

Bojan Mrežar: Hiša Polica

OUTSIDER, 17. junij 2022 ― Planotasti značaj sveta nad Grosupljem ponuja razlago za poimenovanje vasi, ki se razteza med njegovimi polji in gozdovi, prav tako pa daje ime novi družinski hiši na severnem robu te pokrajinske police. V občutljivi kontekst podeželske krajine nad gozdnato brežino, ki se strmo spušča proti Velikemu potoku, je arhitekt Bojan Mrežar postavil novogradnjo, ki v […]

Priročnik za učenje za trajnostni razvoj – vabilo na predstavitev

Inštitut za politike prostora, 17. junij 2022 ― Delate z mladimi v šoli ali v prostem času? Vas zanima učenje za trajnostni razvoj?   Vabljeni na kratko spletno predstavitev priročnika “Orodja za učenje – orodja za trajnostni razvoj“.   22. junija 2022 ob 14.00 na platformi Zoom. Prijave iz organizacijskih razlogov zbiramo tukaj: https://forms.gle/FCjAC9Uwz7ug1b3Z6   Urbani sprehod, škatla za izmenjavo stvari in simulacija... The post Priročnik za učenje za trajnostni razvoj – vabilo na predstavitev appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

Umrl klasični filolog in akademik Kajetan Gantar

Misli, 17. junij 2022 ― V 92. letu starosti je v četrtek umrl akademik Kajetan Gantar, je na spletni strani sporočila Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije, prepoznaven je bil tudi v tujini. Za svoje delo je prejel tudi Zoisovo nagrado za znanost.

V Galeriji Božidarja Jakca na ogled razstava "Vladimir Makuc: Retrospektiva"

Ministrstvo za kulturo, 17. junij 2022 ― Razstavo "Vladimir Makuc: Retrospektiva" v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je 15. junija odprl državni sekretar mag. Marko Rusjan. Velika retrospektiva predstavlja obsežen pregled umetniškega delovanja Vladimirja Makuca, enega najbolj ikoničnih likovnih umetnikov na Slovenskem. Razstava temelji na obsežni ustvarjalčevi donaciji galeriji. Z njo so v galeriji izpolnili Makučevo skrito željo, da se njegova dela ustrezno predstavijo javnosti.

Kinodvor o kinu prihodnosti na Cinema Vision 2030

Kinodvor, 17. junij 2022 ― Metka Dariš, direktorica Kinodvora, se bo prihodnji teden udeležila mednarodne konference na temo prihodnosti kina in skupaj s predstavniki iz Francije, Poljske in Velike Britanije sodelovala na panelu na temo Programska raznolikost: Razvoj občinstev in pridobivanja mladih občinstev.

Požigalec

LUD Literatura, 17. junij 2022 ― Danes za spremembo častim jaz. Častim ti mesto na tejle zeleni klopci in prvi poskus, da nažicaš za liter vina. Hahaaaaa. Ne glej me tako zabodeno. Tukaj, ja, tukaj nasproti hiše pravice sem preživel najhujši čas. Ti bom razložil, zakaj sem pristal na betonu, pokrit s kartonom. Imel sem vsaj dobro družbo.

1946 Unec – Zbiranje konzervnih škatel

Stare slike (Cerknica), 17. junij 2022 ― Okrajni izvršilni odbor okraja Notranjski Gospodarski odsek Tek. št. 3071/1 Predmet: Zbiranje starih konzervnih škatel Vsem Krajevnim odborom! Prejeli smo dopis od javnega tožilca oddelka za splošne nadzore z dne 12. 10. 1946 zaradi zbiranja praznih konzervnih škatel. Javni tožilec je že poslal na vse ljudske tožilce vašega kraja okrožnico z dne 9. 8. 1946, […]

Florjanu Lipušu častni doktorat celovške univerze

Misli, 17. junij 2022 ― Slovenski zamejski pisatelj Florjan Lipuš bo prihodnji petek prejel častni doktorat celovške univerze. Častni doktorat univerze v Celovcu so v preteklosti med drugim prejeli prav tako zamejska pisateljica Maja Haderlap ter avstrijska pisatelja Peter Handke in Josef Winkler ter dramatik Peter Turrini.

Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 10, številka 1

SLOGI, 17. junij 2022 ― Tokratna številka odstira številna vprašanja in izrisuje kompleksno podobo dramskega pisanja zadnjih dvajsetih let. Več o Amfiteatru, Letnik 10, Številka 1 Prva številka revije Amfiteater za leto 2022 prinaša obsežen tematski blok Sodobna dramatika po l. 2000. Tematski del zaokrožujeta razpravi, ki vsaka na svoj način dopolnjujeta to temo. Matic Kocijančič analizira uprizoritve Sofoklejeve Antigone […] The post Amfiteater, revija za teorijo scenskih umetnosti, letnik 10, številka 1 appeared first on SLOGI.

Ko glasba udari na vsa čutila

Odzven, 17. junij 2022 ― Pod umetniško roko Primoža Kerštanja je ženski pevski zbor Carmen manet pripravil nov konceptualni glasbeni dogodek za 45 poslušalcev in 30 pevk, ki so svojo inspiracijo znova našle v nordijski glasbi.
še novic