Natečaj Kraška hiša,
6. april 2015
―
Dnevi evropske kulturne dediščine letos praznujejo že 25 let, zato je tudi letošnja tema, PRAZNOVANJA, usklajena s tem. Na šolskem centru, kjer sem delno zaposlena, pomagam pri njihovi organizaciji na ravni šole že dve zaporedni leti in gotovo bo tako tudi letos. Predvsem zato, ker verjamem, da so take pobude iz stroke (dneve na državni ravni koordinira in organizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) ravno pravšnja spodbuda oz. rahel prijateljski potisk, da v šolske ure ali obšolske dejavnosti vključimo tiste rdeče niti za katere vemo, da so izjemno pomembne in bi morale biti važen element v večini tem, pa jih vendar najlažje spregledamo. Dediščina je gotovo ena izmed teh, majhna in povsod prisotna, ampak za zaznavanje povprečnega dijaka ali učenca, čisto premalo izpostavljena. In vsaj v sklopu DEKD lahko to popravimo.
Osebno mi je sodelovanje v izziv, tudi zato, ker vsako leto odgovorni na ZVKDS najdejo kakšno svežo temo, ki me spodbudi, da na znane stvari pogledam z drugega konca, uberem drugačen pristop ali se preprosto tudi sama kaj novega naučim.
Dobre strani sodelovanja v DEKD so tudi spodbude k sodelovanju z okoljem in možnost strokovnega sodelovanja z območnimi enotami ZVKD (v preteklih letih so za nas brezplačno pripravili predavanje z delavnicami o temi, ki smo jo skupaj izbrali) ter skupno (brezplačno) oglaševanje v zgibanki in na plakatih.
Prej kot se tisti, ki morda še ne sodelujete, pa morda bi, ustrašite kako zahtevno je sodelovanje, pa velja poudariti, da si obseg svoje akcije in cilje izberete sami. Medve s sodelavko imava pri tem vodilo, da pripraviva nekaj malega a dobrega! Ne izumljva tople vode, kot si ciljev tudi ne zastaviva previsoko, ampak raje dobro premisliva drobna dejanja, ki temeljijo na izkustvenem učenju in jih zato dijaki bolje in dolgoročneje sprejmejo. Tako sva lani znotraj skupne teme Dediščina gre v šole med odmori na šoli izvedli akcijo Dediščina je igra - vsak razred se je pri starih starših pozanimal o eni iz
