Akropola razjarjenih

Akropola razjarjenih

Membrana, 15. november 2015 ― Članek obravnava simbolni pomen vstajniške barikade in njeno presenetljivo vizualno marginalizacijo oziroma odsotnost v fotografski reprezentaciji protestov in vstaj od Kijeva do Istanbula in Hong Konga. Vstajniška barikada je močna vizualna ikona, je simbol revolucionarne tradicije in metonomija spodletele družbe. The post Akropola razjarjenih appeared first on Membrana.
David in Goljat: razmislek o tem, kako navkljub postane zaradi tega

David in Goljat: razmislek o tem, kako navkljub postane zaradi tega

Konteksti (Tomaž Bešter), 15. november 2015 ― Zapis je bil v nekoliko krajši obliki predhodno objavljen v Outsiderju - reviji, ki presega meje. Toplo jo priporočam v branje; Nina, hvala za dovoljenje za  objavo http://outsider.si/ Črno ozadje, tema, ki skrbi za nepomembno praznino in omogoča osvetljeni podobi in ko v ospredju kraljujejo naši pozornosti, ne dopušča izbire; na levi strani podoba mladega moškega v preprosti opravi z bisago na hrbtu in s fotografsko popolnim prikazom dela gornjega trupa telesa, ki razkriva pridnega moža, ki mu ni težko delati z rokami. Njegova desna roka stiska ročaj meča, ki počiva na njegovi rami, gesta, ki želi sporočiti, da je bil ravnokar uporabljen, njegov obraz pa brezizrazno, brez jeze, žalosti, tudi brez usmiljenja in obžalovanja usmerja oči pogled v nerazločno daljavo, ki nismo mi, temveč nekdo drug. Ne poroča nam, prisotnosti. Pogled usmerjen naprej, v prihodnost. Pogled, ki v isto smer ponuja tudi plen, trofejo. S svojo levico jo privzdignjeno na višino prepone drži za lase. In kaže zbledel obraz na odrobljeni glavi, z odprtimi usti, svežo rano sredi čela in prav na rahlo priprte oči. Groteskna podoba nekoga, ki je umrl, ko tega ni pričakoval. Obraz smrti, ki se ne bi smela zgoditi.Takole bi opisal eno meni najljubših slik. Na začetku 17. stoletja naslikal Michelangelo Merisi da Caravaggio in nosi naslov David z Goljatovo glavo. vir slike: commons.wikimedia.org  V resnici je Caravaggio naslikal vsaj dve znani, sila podobni sliki z motivom končanega dvoboja med malim Davidom in velikanom Goljatom. Likovna umetnost seveda ponuja veliko del z motivom tega boja in zanimivo se mi zdi, da veliko, nemara večina teh svoj fokus usmerja v zaključek boja, Davidovo zmago. Ker vsi poznamo zgodbo in vsi vemo, kdo je zakaj tu. Zato takšen fokus niti ni naključje.Kot tudi ni naključje, da je ta zgodba iz prve Samuelove knjige (1 Sam 17), ki opisuje boj med Filistejci in Savlovimi Izraelci, pristala v ospredju zadnje knjige Malcolma Gladwella David in Goljat, outsiderji, neprilago

Slovenska literatura čez Berlin do končnega cilja – Frankfurta

Misli, 15. november 2015 ― Berlin, 15. novembra (STA) – V Berlinu se danes začenja 24. bralni festival Stadt Land Buch, ki ga organizira Nemško združenje založnikov in knjigotržcev. Letos je osrednja gostja Slovenija, kar je le eden od številnih koščkov sestavljanke z imenom kandidatura za častno gostjo Frankfurtskega knjižnega sejma. Predstavitev slovenskih avtorjev v Berlinu organizira Javna agencija za […]
Liffe: Vrnitev domov

Liffe: Vrnitev domov

MMC Film, 15. november 2015 ― Kitajski mojster Yimou Zhang, ki ga Zahod pozna predvsem po epskih spektaklih ( Heroj, Hiša letečih bodal ), se z " old school" melodramo Vrnitev domov obrača navznoter, k temam izgube in hrepenenja.
035: Andrej Vrhovnik

035: Andrej Vrhovnik

FilmFlow, 15. november 2015 ― Guillermo del Toro nas je z vrtoglavimi kostumi v filmu Škrlatni vrh tako navdušil, da smo se odločile našo naslednjo oddajo v celoti posvetiti umetnosti kostumografije. In ker me o tem ne vemo prav veliko, smo pred mikrofon povabile mladega kostumografa Andreja Vrhovnika. V novem FilmFlowu tako izveste, kaj vse moraš znati, da postaneš kostumograf, […]

Dve predavanji na doktorskem študiju heritologije na FF

Andrej Srakar, 15. november 2015 ― Vljudno vabljeni, spodnji predavanji sta odprti za javnost. Asist. dr. Andrej Srakar, sinopsis predvidenih predavanj na doktorskem študiju Heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, 21. oktober 2015 ob 10h, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana, arheološka predavalnica v prvem nadstropju. 1. predavanje: Metode ekonomskega vrednotenja kulturne dediščine V predavanju bomo predstavili najrazličnejše metode, [...]

Kje so danes potomci hudabivških samorastnikov?

KEVD'R, 15. november 2015 ― Omemba del iz slovenskega socialnega realizma marsikomu vzbudi grenke spomine na šolska leta, ko so bili pomladni žarki, ki so vabili skozi zaprašena okna učilnic, kruto nasprotje duhamorni literaturi, s katero so nas silili učitelji. Vsebina, morda nekoliko pretežka za otroke, ki se še težko poistovetijo s trpljenjem in stiskami glavnih junakov, je prenekateremu učencu… More Kje so danes potomci hudabivških samorastnikov?
Mednarodna razstava umetnosti: 56. beneški bienale

Mednarodna razstava umetnosti: 56. beneški bienale

Koridor, 15. november 2015 ― V nedeljo, 22. novembra, se zaključuje letošnja 56. izvedba beneškega bienala ali Mednarodne razstave umetnosti. Kurator tokratne postavitve je bil nigerijski umetnostni kritik, kurator, pisatelj in pesnik Okwui Enwezor, ki je razstavo naslovil All the World’s Futures ali Vse prihodnosti sveta, kar pa je le krovna tema, saj postavitev natančneje določajo še podnaslovi Vrt nereda […] The post Mednarodna razstava umetnosti: 56. beneški bienale appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
1962 Viševek – Báču

1962 Viševek – Báču

Stare slike (Cerknica), 15. november 2015 ― “Baču” za vodo+ lij+ lesen korec za zajemanje vode, “Intihar Terezija, Viševek št. 28”, piše ob sliki, ki je nastala leta 1962. Fotografirala je Pavla Štrukelj, fotografijo pa hrani Slovenski etnografski muzej. Mnoge hiše so imele takšno báču – bačev, bačvo ali sod za vodo, pa tudi lij in korec, vse leseno. Le redke so […]

Pogovor z Matejem Krajncem

Poiesis, 15. november 2015 ― Nastopanje je vsaj meni najbolj travmatičen del pesniškega »poklica«. Naj torej začnem v tej zame nevralgični točki: kako je stati na odru s kitaro v rokah in kako je stati na odru s pesniško zbirko? Naj to malo razširim: v čem je razlika, ko stopiš v javnost kot pesnik in ko stopiš v javnost kot glasbenik, kantavtor? Oboje je pri meni, tako ugotavljam zadnja leta, nekakšno sočasno naravno stanje; na odru se dobro počutim. Po krajši začetni tremi, kjer gre bolj za občutek odgovornosti, ne za strah pred odrom, se na njem udomačim in mi je vedno težko oditi. Sicer pa niti ne čutim bistvene razlike med dvema dimenzijama, pri kitari gre za dodatek, ki, se mi zdi, prispeva k podajanju poezije. Samo branje lahko postane dolgovezno, če traja dlje časa, dimenzija glasbe pa to nekako uravna. Kar nekaj »kantavtorjev« mi je reklo, da jim izraz »kantavtor« ni najbolj po volji. Kakšen odnos imaš ti do tega izraza in kako bi opredelil svoje glasbeno-pesniško ustvarjanje in tovrstno ustvarjanje na sploh? Tudi meni se izraz ne zdi najbolj posrečen, raje imam »samospevec«, kar je bil predlog Tomaža Pengova. Gre za dve lici istega obraza, že od nekdaj. Ali, kot je dejal [...]

Vrnjeno po 36 letih

Pogledi, 15. november 2015 ― Ko so glasbeniki na turnejah, si na skromnem prostoru, ki jim pripada v avtobusu, poskušajo ustvariti vsaj približek domačega okolja. To jim uspeva s pomočjo stvari, ki jih odnesejo od doma in jim služijo kot pobeg od vsakdanje rutine, neskončnih kilometrov in ubijalskega dolgčasa. Zato je vsako izginotje takšnih malenkosti še kako opazno, če gre za krajo celotnega »domišljijskega imaginarija«, pa še toliko bolj. Nekaj podobnega se je pred skorajda 36 leti zgodilo tudi Patti Smith, ko ji je nekdo iz avtobusa ukradel celotno zbirko predmetov, s katerimi si je krajšala čas. 
še novic