1936 Ribnica – Obletnica in slovesnost

1936 Ribnica – Obletnica in slovesnost

Stare slike (Cerknica), 26. september 2021 ― Leta 1936 so Ribničani združili praznovanje ob 30-letnici Sokola in odkritje spomenika kralju Aleksandru. Dogodek se je odvijal 12. julija 1936. Brez posebnih priprav in odvečnih besed so se ribniški Sokoli odločili, da postavijo pokojnemu kralju Aleksandru spomenik. Sredstva so zbrali v lastnih vrstah. Otvoritve so se udeležili najvišji predstavniki sokolskih žup, vladni predstavniki, lokalni […]
Obeležujemo evropski dan jezikov

Obeležujemo evropski dan jezikov

Misli, 26. september 2021 ― Svet Evrope je 26. september za evropski dan jezikov prvič razglasil v evropskem letu jezikov leta 2001. Dan je namenjen osveščanju javnosti o bogati kulturni in jezikovni različnosti v Evropi ter o pomenu učenja jezikov za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Nanj je vezanih več dogodkov in aktivnosti.

26. septembra 1921 je v Novem mestu umrl Janez Krajec, tiskar in založnik

Kamra.si, 26. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. septembra 1921 je v Novem mestu umrl Janez Krajec, tiskar in založnik. Rodil se je 10. maja 1843 v Ljubljani. Rodil se je 10. maja 1843 v Ljubljani, umrl je 26. sept. 1921 na svojem posestvu na Grmu v Novem mestu. Pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu. Tiskarske obrti se je izučil v tiskarni Eger, nato pa je l. 1870 odšel k takrat najuglednejšemu tiskarju na Slovenskem Jožetu Blazniku. Po Blaznikovi smrti je Krajec postal poslovodja Blaznikove tiskarne, kar je bila za devetindvajsetletnika izjemna čast. Avgusta leta 1876 je na dražbi kupil tiskarno Vincenca Bobna v Novem mestu. Janez Krajec je izjemno zaslužen za razvoj tiskarstva in založništva na Dolenjskem. Njegov prvi založniški projekt je bil ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, zaradi česar je prejel častno diplomo na svetovni razstavi v Parizu leta 1878. Prijateljeval je z nekoliko starejšim Franom Levstikom, ki je kot podnajemnik bival pri Krajčevih v Ljubljani. Ohranjala sta stike in kasneje razvila prijateljstvo, ki je vplivalo tudi na njegovo založniško dejavnost. Leta 1880 je pričel z izdajanjem prevedenih pravljic Tisoč in ene noči, ki so se izredno dobro prodajale. K njegovim večjim izdajam sodijo tudi povesti za mladino Krištofa Schmida in knjižna zbirka Narodna biblioteka, v kateri je izšlo 58 snopičev izvirnih slovenskih del in prevodov tujih avtorjev. Tiskal je tudi stenske, žepne in praktične koledarje, tiskovine za razne urade in šole ter izvestja (v nemškem jeziku) za novomeško gimnazijo. Natisnil je tudi Malovrhove pesmi (leta 1880) in deli p. Ladislava Hrovata Karmelska bratovščina sv. škapulirja in Mati božja Bistriška. Leta 1885 je po zaslugi Janeza Krajca Dolenjska dobila svoj časnik Dolenjske novice, ki ga je zasnoval kot nepolitični list, izhajale pa so 35 let. 25 let je bil osrednja tiskarska osebnost na Slovenskem, saj je iz njegove tiskarne prišlo 248 monografskih in serijskih publikacij. Leta 1901 je Krajec tiskarno pr

26. septembra 1910 se je v Ljubljani rodil Milan Merhar, učitelj in ljubiteljski slikar

Kamra.si, 26. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. septembra 1910 se je v Ljubljani rodil Milan Merhar, učitelj in ljubiteljski slikar. Umrl je leta 1988. Učiteljišče je končal v Ljubljani in telovadno šolo v Mariboru. V Domžale je prišel leta 1932 in do druge svetovne vojne delal kot učitelj. Po koncu vojne je na takratni nižji gimnaziji in pozneje na I. osnovni šoli učil telesno vzgojo, matematiko in kasneje likovni pouk. Tam je ostal do leta 1968, ko se je upokojil.  S slikarstvom se je ukvarjal ljubiteljsko. Intenzivno se je začel ukvarjati s slikarstvom po letu 1950. Najraje se je posluževal slikarskih tehnik kot so akvarel, risba in oljno slikanje na steklo. Bil je pobudnik ustanovitve in dolgoletni član Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegova prva samostojna razstava je bila leta 1956 v Kulturnem domu v Domžalah, kasneje je samostojno razstavljal še v Kamniku, Kranju, Ljubljani in Piranu. Sodeloval je na skupinskih razstavah: Beograd, Brežice, Celje, Brestanica, Domžale, Dobrna, Dobrovo v Goriških Brdih, Gradec, Gornja Radgona, Grosuplje, Jesenice, Kočevje, Kraljevo, Kranj, Kranjska gora, Kamnik, Velike Lašče, Lenart v Slovenskih goricah, Ljubljana, Laško, Moravče, Muljava, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Pula, Radomlje, Radenci, Rogaška Slatina, Ribnica, Selišči, Sodražica, Trbovlje, Tisje pri Litiji, Valjevo, Višnja gora, Vrhnika, Vevče, Zagorje. Udeležil se je likovnih kolonij na Vršiču, v Selišču, Lenartu in Metliki. Sodeloval je na prireditvah ex tempore v Piranu, Domžalah, Novem mestu, Višnji gori, Sodražici, Dobrni in na Rašici. Milan Merhar je bil svojevrsten likovni kronist Domžal – slikoviti zapisovalec kraja in časa, v katerem je živel in delal. Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/milan-merhar-1910-1988.htmlPriporočamo: Zgodovinska podoba Domžal na akvarelih Milana Merharja  
še novic