Čas za slovenščino, 28. maj 2013 ― Mnogi tujci in mnogi Slovenci bi se strinjali – brez pogojev – da je slovenščina težek jezik. Učil sem angleščino Slovence kot tuji jezik petnajst let in – zaradi tega – moram reči, da nisem tako prepričan, da je slovenščina res tako težka.  Če vprašam svoje slovenske prijatelje, zakaj je težek, mnogi bi mi povedali, da je dvojina primer težavnosti slovenščine. Ne se strinjam – čeprav je dvojina res redka stvar med jeziki, ima redno in logično obliko v slovenščini.  Predvsem težko je sklanjatev, posebno za Neslovane, ker je zelo težko reči eno enostavno stvar brez sklanjatve. Če tujci lahko se učijo slovensko sklanjatev, naslednja težava bo množica parov dovršnih in nedovršnih glagolov.  Še eno vprašanje: ali je angleščina lahek jezik? Skeptičen sem. Res je, da na začetku je enostaven (en razlog za to: brez sklanjatve je). In vsi slišijo angleščino v medijih. Ampak črkovanje v angleščini je zmedeno in skoraj kaotično. Kje, kako in zakaj naj v angleščini uporabimo člene, je bolj zadeva umetnosti in občutka kot logika ali pravila. Tudi ima jezik tako veliko časov, da ne morejo se strinjati, koliko jih je! Po mojem mnenju, najbolje bistveno je dostop ene kulture do tujih jezikov. Slovenija ima štiri sosede in vsak od njih ima svoj jezik, in iz druge jezikovne vrste (slovanske, romanske, nemške in ugarske).  Slovenci razumejo, da morajo govoriti tuje jezike. Res je danes, in vedno je bilo res.  Nasprotje tega, za večinoma v tako imenovan “Anglosphere” je možno imeti uspešno kariero kot akademik, poslovnež, umetnik ali politik samo z angleščino.  Na kratkem: slovenščina ni tako težka. Res težko je stališče, da so tuji jeziki nekaj dodatni in ne popolnoma potrebni. *Prispevek je izšel v Pošopisu, časopisu 31. Poletne šole slovenskega jezika 2012. Terry Troy Jackson, učitelj angleščine in udeleženec tečajev slovenščine

Biblio terminologija, 26. maj 2013 ― © MateMedia Založniki so že od nekdaj hoteli vedeti, katere časopise beremo in katere rubrike v njih nas najbolj pritegnejo, kakšne knjige beremo, kateri TV program in kakšne oddaje gledamo, ali hodimo v kino in kateri film nam je bil v zadnjem letu najbolj všeč, kateri politik ima največjo plešo in katera političarka najlepše noge . . . Pred časi je bilo treba bežati pred anketarji s šopom vprašalnikov v rokah na Tromostovju, še danes pa se napadalno oglašajo po telefonu in morijo navadno prav takrat, ko po napornem dnevu mnogo prepozno bašemo vase trdo prisluženo kosilo. Danes nam, tudi navadnim smrtnikom, na nekatera od teh vprašanj v trenutku ponudijo odgovor sodobna spletna orodja. Eno takih je Google Trends (Wikipedia), javno dostopno spletno orodje, ki na podatkih iskalnika Google kaže, kako pogosto je bil v iskanjih določen izraz uporabljan glede na število vseh iskalnih izrazov v določenem časovnem obdobju na celotnem spletu ali na določenem geografskem območju. Rezultate prikaže v grafu, kjer predstavlja ena os čas (najstarejša letnica je lahko 2004), druga pa pogostost uporabe nam zanimivega izraza na celotnem spletu, v posamezni državi ali mestu. Omejitev glede na jezik je problematična, kar izpostavljajo tudi avtorji orodja. Še bolj zanimivo pa je, da je mogoče v istem grafu primerjati relativno pogostost uporabe do petih iskalnih izrazov. Precej natančna časovna opredelitev in vzorčni primeri krajših citatov iz objavljenih dokumentov omogočajo dokaj jasen vpogled v nekatera svetovna ali lokalna dogajanja, ki so sprožila večje zanimanje oz. pogostejša iskanja po določenem popularnem izrazu ali imenu. V nadaljevanju je nekaj primerov iz globalnega in slovenskega spleta kot jih vidi Google Trends. Globalni splet: Primerjava pogostosti iskanja po danes tako modernih izrazih. Ob njihovem prihodu je večina iskanj uporabljala "discovery service" oz. nekaj manj "discovery tool", njuna raba pa se je po začetnem bumu z leti nekoliko zmanjšala. "Di