Biblio terminologija, 6. junij 2013 ― © PTV Industry DictionaryPoleg občečloveško značilnega označevanja "naši" in "vaši", ki ga Slovenci začenjamo v zibki, doštudiramo ob poslušanju politikov in končujemo na parah, ljudje radi (bibliotekarji pa še malo bolj) označujemo ljudi, predmete, pojme in še kaj tako, da jih lahko enoznačno in nezamenljivo prepoznamo, identificiramo, najdemo in razločujemo med seboj. Že narava nam je dala prstni odtis, DNK zapis in sliko mrežnice, ki menda niti pri dveh ljudeh niso enaki, poznamo pa jih vsaj iz krimiserij če ne že kakšne serije člankov o izgubljenem sinu in še bolj izgubljenem očetu. No, pa sedaj še gre, ko ti za osebno izkaznico in biometrični potni list posvaljkajo prst po steklenem okencu s senzorji, jaz sem še iz generacije, ko ti je osorni aparatčik posvinjal prste z mastno, tiskarski barvi podobno tinto, potem pa si dobil za domov še kosem vate z alkoholom! Danes pa vsi poznamo in nenehno nosimo s seboj EMŠO in davčno številko, brez katerih se ne da več preživeti, številka pa

Biblio terminologija, 6. junij 2013 ― © ISO - International Organization for Standardization Zadnji zapis o identifikatorjih (Identifikator ali označevalnik? ) nadaljuje tokratni prikaz mednarodnih standardnih številk, s katerimi se najpogosteje srečujemo v bibliotekarstvu. Mednarodnim sistemom za enolično označevanje izdelkov (npr. EAN, GTIN ipd.) so se prvi priključili knjižni založniki v Veliki Britaniji že leta 1968, v kratkem času je to postala mednarodna standardna knjižna številka pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo, njena struktura pa se je iz na začetku 9-mestne spremenila v 10-mestno oznako, pred nekaj leti pa zaradi obsega založniške dejavnosti že v 13-mestno, saj deset števk ni več zadoščalo. Slovenski založniki so se s sistemom ISBN srečali že leta 1985 še pod okriljem Jugoslovanske agencija za ISBN, leta 1992 pa je naloge nacionalne agencije v Sloveniji prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica." (povzeto po Priročnik za uporabnike Mednarodne knjižne številke, 2006). Nekaj let kasneje se

Biblio terminologija, 6. junij 2013 ― Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo - Unesco je razglasila 21. februar za Mednarodni dan maternega jezika in s tem opozorila na veliko jezikovno in kulturno raznolikost v svetu ter poudarila izjemen pomen spoštovanja do lastnega in tudi drugih jezikov. Letos ga praznujemo že štirinajstič. Zamisel je nastala kot spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z mednarodnim dnevom maternega jezika skuša Unesco opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti posameznih področij po svetu. Jeziki so najmočnejše orodje za ohranjanje in razvoj oprijemljive in neoprijemljive, tj. materialne in nematerialne, kulturne dediščine. Zato bodo vsa prizadevanja za vzpodbujanje in širjenje maternega jezika krepila jezikovno raznolikost in možnosti izobraževanja v različnih jezikih, istočasno pa seveda razvijala v ljudeh zavedanje jezikovne in kulturne tradicije lastnega naroda in tud

Biblio terminologija, 6. junij 2013 ― Spletne strani glede na jezik objave© W3TechsSlovenci smo znani po tem, da smo sposobni, z izjemo v politiki, kljub svoji maloštevilnosti skoraj na vseh področjih prekositi svoje mnogo številčnejše bližnje in daljne sosede. To vsak dan dokazujejo odmevni vrhunski rezultati na svetovni ravni v športu, znanosti, kulturi ipd. Čeprav je na vsakih 3.500 zemljanov samo po eden Slovenec, kažejo mnogi odlični rezultati bistveno boljše uvrstitve. V podatkovni zbirki Web of Knowledge je skoraj vsak tisoči zapis vezan na slovenske avtorje, po nekaterih podatkih (pogosto žal nisi primerljivi in segajo več let nazaj) je bila Slovenija leta 1999 po številu objavljenih naslovov knjig na 1000 prebivalcev celo na odličnem 7. mestu za Islandijo, Dansko, Švico, Finsko, Estonijo in Veliko Britanijo (vir: NationMaster). Kako pa je s pojavljanjem Slovencev in slovenščine na spletu? Sredi leta 2012 naj bi bilo na svetu okrog 2,4 milijarde uporabnikov interneta, kar predstavlja 34,3% prebivalstva, to pa je de