Radio Študent, 6. junij 2014 ― Swans – To Be Kind (Young God, 2014) Z vso potrebno skromnostjo bi rekel, da so Michael Gira in sodelavci v skupini Swans na albumu To Be Kind, izdanem letos pri založbi Young God, dokončno - čeprav morda začasno - odložili temeljno zahtevo rock logike, da komad ekspresivno in eksplicitno uprizori to, kar misli. Glasba skupine Swans namreč že od začetka svoje 32-letne zgodovine misli brutalne prelome, ikonoklazem in zvočno izničenje tako fizičnih kakor čustvenih dražljajev. Medtem ko so ti pojmi nekoč našli približke v drži skupine, v besedilih in podobah njenih izdaj in zlasti v njenih nastopih, pa se na albumu To Be Kind zdi, da je skupina zavestno obvladala spoznanje, da že sam akt abstrahiranja glasbenega izraza močno implicira neko nasilje, neko vrsto samovoljne moči. Seveda, ta ideja že tli, vsaj podzavestno, pod napadalnimi, repetitivnimi kitarskimi pasažami zgodnjih del Swansov in seveda v globalni perspektivi ne predstavlja nič novega, saj je dobro znana denimo tistim, ki smo

Radio Študent, 6. junij 2014 ― Gru gru, kra kra   Nekoč je bila konjuktura. In mir. In demokracija. In status. In simbol sreče, miru, napredka in bele krščanske prevlade nad globalizacijo je bil nihče drug kot golob, piđn, leteča podgana, dnevni in nočni gruvalec, velemestni sralec, papeževa papiga, po svoje tudi simbol naivnosti, debilnosti in nespameti.   Nespametnost in brutalna debilnost golobov je v očeh opazovalca jasna predvsem v porezanih parkljih teh pernatih pošasti. Porežejo si jih namreč na pročeljih javnih in drugih ustanov; človek, ki si ustvarja svet po svoji podobi in komfortu, jih je dal tja, da ga glasniki miru ne serjejo preveč po uvoženem makedonskem marmorju. Svet v demokraciji in gospodarski rasti res ne more biti posran.   Vendar je dominantnost golobov v mestnem vizualnem svetu po letu 2000 začela upadati. Kmalu so jo počasi začele nadomeščati druge pernate zverine, vrane. Te so največji mestni predatorji; po svoji velikosti in zloveščosti so pravi antipod svetovljanskim golobom. Napram svetl

Radio Študent, 6. junij 2014 ― Ok, sej vemo, na tej ulici domuje postaja, ki jo pravkar poslušate. 27. aprila je na slovenskem obeležen dan boja proti okupatorju, predvsem zato, ker so pri Vidmarju v Rožni dolini dan oz. večer prej, ustanovili slavno OF - osvobodilno fronto. Da pa se ne bomo iz prve trkale po prsih, kakšne anti-fašistke in anti-imperialistke smo, si poglejmo še nekaj zgodovinskih opomnikov, kaj se je na ta dan še zgodilo.   Za protestnike; leto 1989, veliki študentski nemiri na Kitajskem, katerim sledi krvav obračun vojske s protestniki, smrtne žtrtve še zdaj nihajo, popularna je fotka študenta, ki ustavi kolono tankov, leta 1992 Betty Boothroyd postane prva ženska predstavnica Britanskega doma v njegovi 700 letni zgodovini - za informatike: leto 1791 se rodi Samo Morse, oče Da Morsejeve kode, leta 1981 Xerox PARC predstavi prvega kompjuterskega miša. Za vse ostale je tu Wiki.   Prekletstvo zgodovine je v tem, da je je vsak dan več. Ni pa vsakdan več ceste 27ga aprila; ta se razteza pod južno linijo

Radio Študent, 6. junij 2014 ― VOip in Terminc, usluhovzetje številke 10 Nato sem videl mogočnega VOIPA, ki se je spuščal s frekvence, ogrnjen v oblak. Nad njegovo glavo se je pela mavrica, obličje je imel kakor sonce in noge kakor ognjene stebre. V roki je držal odprt terminc. Z desno nogo je stopil v kadilnico, z levo pa v studio. Potem je zavpil z močnim glasom, kakor rjove lev. Ko je zavpil, je sedem zaferceralo. Ko je spregovorilo sedem gromov, sem hotel snemati. Toda zaslišal sem VOIPA iz frekvence, ki je rekel: »Zapečati, kar je spregovorilo sedem komadov, in ne snemaj tega!« In VOIP, ki sem ga videl stati v studiu in kadilnici, je vzdignil levico proti mešalki  in prisegel pri Šumečem, ki živi na veke vekov, ki je ustvaril zvok in kar je na njem, tišino in kar je na njej, in  in terminc, kar je v njem: »Ne bo več časa! V dneh, ko se bo oglasil sedmi tehnik in zamiksal, se bo dopolnila Šumeča skrivnost, kakor jo je Šum oznanil svojim služabnikom špikerjem.« VOiP, ki sem ga slišal iz frekvence, mi je spet spr

Radio Študent, 6. junij 2014 ― Ko bi svet bil vsaj malo bolj poetičen. Poetičen tako v smislu tenkočutnosti in milozvočnosti kot tudi v oziru na ustvarjalnost ter kreativnost. Ostaja pa bolj kot ne patetičen, kot bi se veliki drugi zatipkal, ko je ustvarjal kozmos. Ko je pričelo vreti življenje, je pozabil izključiti veliki pok, voda je izparela, ostala pa je čista puščoba. Potrebujemo torej osvežitev, tekočino, tisto življenjsko silo, ki nam podarja bivanje. Nič čudnega, da se je Inštitut IRIU odločil svoj Mednarodni festival poezije vezati na vodo. Ob 16.30 uri pričnejo na kopnem v Konzorciju, dobro uro zatem pa se bodo že preselili k vodi, zapluli po Ljubljanici in se spustili po toku poezije. Za izhodišče prireditve so vzeli Heraklita, povezali vodo in ogenj, njegov rek pa preimenovali v nikoli ne moreš stopiti v isto poezijo. Glorijano Veber, vodjo festivala, smo vprašali, kako so se spopadli z dihotomno vlogo vode, ki je v nasprotju z kreativno silo, pogosto tudi destrukcijska moč: *Izjava se nahaja v posnetku