Dolžniška revolucija

Dolžniška revolucija

Dnevnik, 29. december 2014 ― Drama ameriškega dramatika Davida Mameta Glengarry Glen Ross, ki jo trenutno igrajo v Slovenskem mladinskem gledališču, je imela premiero leta 1983 v londonskem National Theatre, naslednje leto pa je prišla še na Broadway in osvojila Pulitzerjevo...
CHRISTMAS AFTERMATH

CHRISTMAS AFTERMATH

Radio Študent, 29. december 2014 ― Novice Domači eksperimentalno improvizacijski trio oOo jutri izdaja že četrti album letos, ki je del serije Zoom yourself. Zoom yourself voOol. 4 lahko poslušate in dolpotegnete na njihovem bandcampu, tukaj pa najdete tudi posnetke s šesturnega koncerta PoOovezovanja na katerem so sodelovali s kar petnajstimi gosti. Kanadski kantavtor Mac DeMarco na eBayu za dobrodelne namene prodaja par svojih starih čevljev, ki jih je nosil na turneji. Čeprav je do konca dražbe še šest dni so že dosegli ceno več kot 10.000 dolarjev. Lanski album Yeezus ameriškega raperja Kanyeja Westa je ob božiču doživel ponovno rojstvo. Člani komedijantskega kolektiva Local Business Comedy so vseh deset komadov z albuma spremenili v božični rap. Albumu, ki je naslovljen Kreezus, lahko prisluhnete tukaj. Še ena od posledic božičnega duha je pesem Christmas Song II (Grinch), ki jo je kanadska pevka in producentka Grimes ustvarila s svojim polbratom Jayem Worthyjem. Gre za šaljiv in na hitro narejen kvazi božičen komad, za katerega spot najdete spodaj.   V lajf? Ja, v lajf!! Na Trgu francoske revolucije v Ljubljani bodo zaigrale zasedbe Počeni škafi, Hellcats, Čao Portorož, Red Five Point Star in Hladno pivo. V klubu Pritličje bo za celonočno glasbeno podlago poskrbel producent Nova deViator. V klubu Mink v Tolminu bo nastopila francoska elektro pop zaseba Oui Oui Oui, ki v svoji glasbi vključuje vse od dream-popa do bluesa in indie-rocka.
Donacije del bolgarskih umetnikov za mednarodno zbirko Arteast 2000+

Donacije del bolgarskih umetnikov za mednarodno zbirko Arteast 2000+

Moderna galerija Ljubljana, 29. december 2014 ― Foto: Dejan Habicht 9.-18. 1. 2015 Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3 Luchezar Boyadjiev, Alla Georgieva, Ivan Moudov, Kiril Prashkov, Kalin Serapionov, Krassimir Terziev Razstavljena dela je podarilo šest bolgarskih umetnikov za zbirko Moderne galerije Arteast 2000+. Donacijo je vzpodbudila kustosinja, kritičarka in direktorica Nacionalnega muzeja za tujo umetnost v Sofiji Iara Boubnova. Nekatera od teh del bodo v prvi polovici januarja prenesena v Muzej sodobne umetnosti Garage v Moskvo, kjer se 5. februarja odpira velika razstava izbora del iz zbirke Arteast 2000+ z naslovom Slovnica svobode: 5 lekcij. preberi več
Miško Šuvaković: Alternativne taktike v vsakdanjem življenju - Tadej Pogačar

Miško Šuvaković: Alternativne taktike v vsakdanjem življenju - Tadej Pogačar

Moderna galerija Ljubljana, 29. december 2014 ― Foto: Dejan Habicht Petek, 9. 1. 2015 ob 16.00 Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3 Vabimo vas na predavanje Miška Šuvakovića, ki bo v petek, 9. 1. 2015, ob 16. uri v seminarju +MSUM-a. Ko je konservativna britanska premierka Margaret Thacher s sloganom "There is no alternative" (skrajšano TINA) povedala, da (neo)liberalni koncept v sodobnem globalnem svetu nima alternative, je bil diskurz o alternativi hkrati vržen iz dominantnega političnega mišljenja v polje filozofske margine in transponiran v polje estetskega oziroma umetniškega kritičnega delovanja. preberi več

10. redna seja predsedstva ZKD Slovenije, 24. oktober 2014

ZKDS, 29. december 2014 ― Seja je bila v petek, 24. oktobra  2014 v sejni sobi v prostorih Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani, Štefanova 5. Začela se je ob 10. in končala ob 12.50 uri. Sklical jo je predsednik Jože Osterman, ki jo je tudi vodil. PRISOTNI:  Jože Osterman,  Danijela Hozjan,  Alenka Bole Vrabec, Maja Papič, Samo Stanič, Franjo Murko, Nataša Petrovič,  Ivo Turk, Jože Gorenc, OPRAVIČILI SO SE:    Franci Pivec, Milan Brecl, Branka Bezeljak, Ema Tibaut, Andrej Koren , Miran Rustja, Franc Plut, Danilo Štekar, OSTALI PRISOTNI: Urška Bittner Pipan, Marjeta Turk, pomočnici direktorja JSKD Sprejet je bil naslednji dnevni red: 1.           potrditev zapisov 9. redne seje ter 8. in 9. korespondenčne seje predsedstva 2.           poročilo o pogajanjih z SAZAS in Zavodom IPF 3.           predlog strateškega načrta JSKD 2015-2020 4.          povezanost slovenske ljubiteljske kulture v mednarodne mreže sorodnih NVO 5.          pobuda za srečanje občinskih ZKD in ZKD Slovenije 6.          predlogi za podelitev  priznanj ZKD Slovenije 7.          razno K 1. točki: Na zapisnik 9. seje pripomb ni bilo in so  ga člani predsedstva soglasno sprejeli. Prav tako so brez pripomb sprejeli zapis sklepov 8. in 9. korespondenčne seje predsedstva. Predsednik je poročal o delu v organizaciji med 8. in 10. sejo. Najdlje so se udeleženci zadržali pri vprašanju opredelitve nevladnih organizacij, ki jih je za delovno skupino za oblikovanje novega Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi pripravljala skupina za dialog med Ministrstvom in nevladnimi organizacijami, katere člana sta s področja ljubiteljskih dejavnosti tudi Urška Bittner Pipan in Tomaž Simetinger. Gospa Bittnerjeva je poročala, do katere točke je prišla priprava predlogov in o nekaterih dilemah v zvezi s to opredelitvijo,  pri čemer so se člani/ce predsedstva strinjali s smerjo, v katero so šle opredelitve in ki naj bi bistveno razširile tisti del zakona, ki govori o nevladnih organizacijah o

10. redna seja predsedstva ZKD Slovenije, 24. oktobra 2014

ZKDS, 29. december 2014 ― Seja je bila v petek, 24. oktobra  2014 v sejni sobi v prostorih Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani, Štefanova 5. Začela se je ob 10. in končala ob 12.50 uri. Sklical jo je predsednik Jože Osterman, ki jo je tudi vodil. PRISOTNI:  Jože Osterman,  Danijela Hozjan,  Alenka Bole Vrabec, Maja Papič, Samo Stanič, Franjo Murko, Nataša Petrovič,  Ivo Turk, Jože Gorenc OPRAVIČILI SO SE:    Franci Pivec, Milan Brecl, Branka Bezeljak, Ema Tibaut, Andrej Koren, Miran Rustja, Franc Plut, Danilo Štekar OSTALI PRISOTNI: Urška Bittner Pipan, Marjeta Turk, pomočnici direktorja JSKD Sprejet je bil naslednji dnevni red: 1.           potrditev zapisov 9. redne seje ter 8. in 9. korespondenčne seje predsedstva 2.           poročilo o pogajanjih z SAZAS in Zavodom IPF 3.           predlog strateškega načrta JSKD 2015-2020 4.          povezanost slovenske ljubiteljske kulture v mednarodne mreže sorodnih NVO 5.          pobuda za srečanje občinskih ZKD in ZKD Slovenije 6.          predlogi za podelitev  priznanj ZKD Slovenije 7.          razno K 1. točki: Na zapisnik 9. seje pripomb ni bilo in so  ga člani predsedstva soglasno sprejeli. Prav tako so brez pripomb sprejeli zapis sklepov 8. in 9. korespondenčne seje predsedstva. Predsednik je poročal o delu v organizaciji med 8. in 10. sejo. Najdlje so se udeleženci zadržali pri vprašanju opredelitve nevladnih organizacij, ki jih je za delovno skupino za oblikovanje novega Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi pripravljala skupina za dialog med Ministrstvom in nevladnimi organizacijami, katere člana sta s področja ljubiteljskih dejavnosti tudi Urška Bittner Pipan in Tomaž Simetinger. Gospa Bittnerjeva je poročala, do katere točke je prišla priprava predlogov in o nekaterih dilemah v zvezi s to opredelitvijo,  pri čemer so se člani/ce predsedstva strinjali s smerjo, v katero so šle opredelitve in ki naj bi bistveno razširile tisti del zakona, ki govori o nevladnih organizacijah oz.
FONDLE LIQUID GOLD

FONDLE LIQUID GOLD

Radio Študent, 29. december 2014 ― TRACKLIST 1. Hurray For The Riff Raff - The New SF Bay Blues 2. Hurray For The Riff Raff - Levon's Dream 3. Parkay Quarts - Content Nausea 4. Parkay Quarts - Pretty Machines 5. Ought - Habit 6. Ought - Forgiveness 7. Ought - Pleasant Heart 8. Eagulls - Yellow Eyes 9. Eagulls - Opaque 10. Women - Eyesore 11. Viet Cong - Continental Shelf (spot) 12. Viet Cong - Silhouettes

Adventni čas je Magnificov čas

RockOnNet, 29. december 2014 ― Kje je lepše preživeti božič, kot v družbi nevernika Magnifica, si je očitno mislilo dobrih dva tisoč Slovencev in se prav na božič odpravilo v decembrski instant klub Kurzschluss. Klub tako številčnega obiska še ni doživel, kar se je poznalo na vseh ravneh. Ampak o tem malo kasneje.
O kritiki

O kritiki

Radio Študent, 29. december 2014 ― Pred par tedni so se tovariši iz kulturne redakcije v oddaji Multituda razgovorili o današnji kritiki, njenem stanju, pasteh kritiškega posla, incestoidno poznanski spregi med kritikom in ustvarjalcem, kakšne so preživetvene perspektive ali raje neperspektive recenzentskega pisanja, pa o raznih institucionalnih pritiskih, cenzuri oz. samocenzuri itd. Ob poslušanju njihovih med seboj spletenih vpogledov se mi je nehote utrnilo par misli, ki jih kanimo prebrati v naslednjih par minutah. Najbliže mi je bila pripomba, da se naj kritike osredotočijo na konkretna dela, dogodke, ustvarjalce, češ doslej govorimo precej v splošnem, ko pa se čuti, kako mislimo povsem določeno sceno, fenomen. Ob tem najnamestnejšem napotku bomo tule storili podobno, le v nasprotno smer, pogled bomo torej ne približali, temveč oddaljili ter tako poskušali uzreti t. i. širšo sliko. Iz te kvazibožanske perspektive takoj ustrelimo: kritika je mrtva. Ali, da se strel ne zatakne in nepričakovano izmaliči strelčev obraz, saj lahko že na Nietzschejev vzklik pravoverni kristjani odvrnejo ja D, saj v tem je fora, malce modificirano: kritika je omrtvičena. Najprej dve pripombi. Prvič, ne mislim na to ali ono konkretno pisanje, mnogo jih je prav dobrih, nekaj odličnih, vsi s poantami, argumentacijami, finesami etc., temveč izključno na vobče stanje. In drugič, zgornje geslo, tj. kritika je omrtvičena, je lahko odraz komaj česa drugega kot dejstva, da tisto, kar kritika kritizira, se pravi ustvarjalna scena, ni v dosti drugačnem stanju. Kaj naj pravkar izrečeno pomeni? Tole: razen bodi afirmativnega bodi odklonilnega mnenja, vrednostnih refleksij, spotikom ali občudovanjem tega ali onega v tem ali onem delu, skratka, čisto običajnega obpisovanja in dopisovanja katerekoli stvaritve, mi ni znano, ali je katerakoli kritika onstran običajne utečenosti v svoje kritizirajoče poslanstvo zadnje čase imela kaj – haska. Mislim res radikalnega, subverzivnega zareza v samo umetniško produkcijo, brutaln

Top albumi v letu 2014 (2. del)

SPRP, 29. december 2014 ― V letošnjem letu je na alternativni sceni izšlo mnogo izdaj, tako tiste manj prepričljive do tistih malo bolj. Znane akterje na domači alternativni grudi smo povprašali, kateri so njihovi trije najboljši albumi v letu 2014. V drugem delu našega poizvedovanja smo o tem povprašali Igorja Bašina - BiGorja, glasbenega kritika in kolumnista. Svoje mnenje o treh najboljših domačih in tujih izdajah je podal Goran Ivanović - Goc iz Radia Študent. Iz Nove Gorice se nam je oglasil Jaka Čurlič, idejni vodja kolektiva JZA Crew, iz združbe Giljotina pa nam je tokrat predloge podal Jernej Huber. Kot predstavnik spletne revije HrupMag-a nam je odgovoril glavni urednik Daniel Sheppard, svoje mnenje pa sta podala še Vladimir Jovanović član skupine Gužva u Bajt ter Borut Marolt, vokalist skupine Niet. Njihovi predlogi in (kratki) komentarji so zbrani v nadaljevanju… ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ● Igor Bašin - BiGor (Val 202, glasbeni kritik in kolumnist, dolgoletni akter na področju alternativne glasbe) 1) Iceage - Plowing Into The Field of Love (Matador Records): Nič več adolescentno diletantstvo. Kapo dol! Sluhnimo "The Lord's Favorite", skladbi iz albuma... 2) Sleaford Mods - Divide & Exit (Harbinger Sound): Ulica govori naravnost v faco, brez usmiljenja. <a href="http://sleafordmods.bandcamp.com/album/divide-and-exit">Divide and Exit by Sleaford Mods</a> 3) It's Everyone Else - New Religion (Noise Appeal Records): Gmota besa in bolečine. Na vse ali nič. <a href="http://itseveryoneelse.bandcamp.com/album/new-religion">New Religion by It's Everyone Else</a> ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////// ● Goran Ivanović - Goc (novinar STA, urednik in voditelj oddaje Subway na Radiu Študent) TOP 3 domače izdaje 1) Final Approach - Sleep, Work, Buy, Die
Inventura: Po čem si bodo 2014 zapomnili naši estradniki

Inventura: Po čem si bodo 2014 zapomnili naši estradniki

Večer, 29. december 2014 ― Maja Založnik, pevka "Leto 2014 si bom vsekakor zapomnila po nastopu v Nemčiji v oddaji The Voice of Germany. Tam sem nase opozorila vso Slovenijo. Sedaj vsi vedo, da pojem, ustvarjam in da nastopam. Dobila sem ogromno podpore iz tujine in sem ponosna nase. Drugo leto bo le še boljše!" 6pack Čukur, raper "Leto si bom zapolnil po vrsti sprememb v mojem koncertnem delovanju ...
GENERACIJA

GENERACIJA

Radio Študent, 29. december 2014 ― SSKJ definicja:  generacija generácija  -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije   Še na kratko struktura oddaje:   1. Faktografski uvod 2. Povzetek debate Airbeletrine &Razpotji podan v izjavi Katje Perat 3. Debata na Inštitutu Iriu ; tukaj prilagam link originalnega celotnega posnetka, če ima kdo čas in voljo, da ga preposluša :https://mega.co.nz/#!o81SjZaL!GQINUDz81mAxilBrAUBt4k04-zAmcNt21LZPsSpFO94 4. Komentar Tiborja Hrsa Pandurja 5. Zaključek debate   Komadi v posnetku:  The Who – My generation Grdelički Urnebes - Udri Bruce Lee Atomsko Sklonište- Ne cvikajo generacijo Aca Ilič –Ne daj se generacijo Nina Simone- The times they are changing  
Pegida - domišljiska fronta proti islamizaciji v Nemčiji

Pegida - domišljiska fronta proti islamizaciji v Nemčiji

Radio Študent, 29. december 2014 ― Zadnjih nekaj tednov v Dresdnu redno potekajo protesti proti islamizaciji Nemčije. Sprva nekaj stoglavi protesti so pretekli ponedeljek dosegli številko 17 tisoč in se razširili po ostalih nemških mestih, prav danes pa je napovedana podobna manifestacija v Kässlu. Gibanje, ki naj bi dalo množici poenoteno podobo si je nadelo ime Pegida, kar je okrajšava za nemški prevod Evropski domoljubi proti islamizaciji okcidenta. Kako se je Pegida, kdo jo sestavlja in o njenih povezavah z državno politiko v oddaji z Steffanom Schmidtom iz skupine Dresden za vse in možem za masko Julius iz skupine PegidaWatch.  
OFF grših predčasnih volitev in švedske politične pomiritve

OFF grših predčasnih volitev in švedske politične pomiritve

Radio Študent, 29. december 2014 ― V pretežno krščanskem svetu ta čas ni prostora za resnejšo politično dejavnost, razen tiste v zakulisju, z izjemo delovnega severa in evropskega skrajnega juga. Pretežno protestantska Švedska je v soboto dosegla medstrankarski dogovor, ki bo manjšinski vladi socialdemokrata Stephana Löfvena omogočil nadaljnje vladanje. Tako imenovani Decembrski sporazum, ki naj bi veljal vse do leta 2022, veleva, da levo-sredinska koalicija v letu 2015 vlada na podlagi proračuna, sprejetega s strani opozicije, dasiravno so manjši popravki možni. Nadalje sporazum predvideva, da opozicijske stranke v bodoče potrdijo proračun manjšinske vlade, medtem ko so se socialdemokrati zavezali, da na naslednjih volitvah omogočijo vladavino desne manjšinske vlade, če bi največja desna opozicijska stranka prejela več glasov od socialdemokratov. Na Švedskem pa del javnosti želi problematizirati tudi vprašanje priseljencev. Ne le na političnem parketu, kar je povzročilo nekajmesečni politični krč, temveč tudi na terenu. Na božični večer je zagorelo v mošeji nedaleč od Stockholma, minulo noč pa je zagorela mošeja v Eslovu na jugu Švedske. Ranjenih ni bilo, predstavnik civilne zaščite pa je po pregledu pogorišča izjavil, navajamo: "Za izbruh tovrstnega požara ni nobene naravne razlage.” Ostajamo v Evropski uniji. Tej se morebiti obeta prvi naskok leve stranke z izvorno levim programom na čelo neke države, v tem primeru seveda v tretji svet pregnane Grčije. Po tretjem neuspelem glasovanju za mesto predsednika države sledi razpustitev parlamenta in predčasne parlamentarne volitve, na katerih pa bo, vsaj sodeč po javnih anketah, slavila leva Syriza. Da ankete ne zavajajo, kažejo tudi borzni indeksi. Po neuspelem glasovanju so grške delnice padle za 11 odstotnih točk. V prvem krogu predsedniških volitev v sosednji Hrvaški očitnega zmagovalca ni. Dosedanji predsednik Ivo Josipovič je ob podpori SDP-ja pridobil nekaj več kot 38 odstotkov glasov, nekdanja zunanja ministrica Kolinda Grabar Kit

Prešernov gaj

Trajekt.org, 29. december 2014 ― Arhitekta: Marjan Šorli, Urška Ogorevc Kraj: Kranj, Gregorčičeva Leto izgradnje: 1953 BILO Foto: Janez Kališnik, vir: arhiv Veselke Šorli Puc JE Foto: Karin Schauer
pričakovanje novega, spominjanje starega

pričakovanje novega, spominjanje starega

Radio Študent, 29. december 2014 ― Društvo Cirkulacija danes praznuje svojevrstno novo leto pod naslovom Happy New Fear. Od 20. ure dalje se lahko dogodka v prostorih na Tobačni udeležite skupaj z množico gostov tudi sami. O tem, zakaj je do tega dogodka prišlo in kakšen je njegov namen, smo se pogovarjali s Stefanom Doepnerjem: Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Kaj pa bodo v Cirkulaciji delali v novem letu? Izjava se nahaja v posnetku oddaje.   *** V soboto smo v prazničnem vzdušju izvedeli nič kaj veselo novico. Poslovil se je Tomaž Šalamun. Pesnik in prevajalec, rojen 4. julija 1941, je umrl pri častitljivih 73-ih letih. Že zelo mlad se je preselil v Koper, kjer je končal gimnazijo, in šolanje nadaljeval v Ljubljani. Kot član skupine OHO se je nekaj časa mudil tudi v Združenih državah Amerike. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kljub fizični odsotnosti njegove besede ostajajo zapisane v več kot 30-ih knjigah, prevedenih v 18 jezikov.   Spomnimo se Tomaža Šalamuna še po pesmi iz zbirke Glas, izdani 1983. leta.   Dvakrat požig, dvakrat dež   V svojem prejšnjem življenju sem bil Salust, Princeps Bellicum. Toča je sekala po krompirjih, gomoljih brez imena. Vedel sem za rob sveta. V tem življenju sem bolj slaven. Izgubil sem teritorij. Tenki stekleni mostovi visijo nad prepadom in moje meso je zlizano.
O "naravnosti" neoliberalizma

O "naravnosti" neoliberalizma

Radio Študent, 29. december 2014 ― V zadnji številki Mladine pride v intervjuju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem v nekem trenutku do pomenljivega kratkega stika, do trčenja dveh ključnih diskurzov, ki vsak s svoje strani obvladujeta aktualno politično analizo in obenem izključujeta drug drugega. Cerar razlaga, kako v kapitalizmu lahko uspe le nekaterim, le najboljšim, in da to vse druge nekako motivira, nakar mu Grega Repovž namigne, da je to »temelj neoliberalne ideologije«. »Ne, to je dejstvo,« odvrne Cerar. Vprašanje, okoli katerega se bo vrtel današnji tekst, se zdi jasno: je neoliberalizem dejstvo ali je, kar se zdi nasprotno, ideologija? Ali pa je morda ravno zato dejstvo, ker je tudi vladajoča ideologija? Neoliberalizem je koncept, ki je v politični besednjak vstopal postopoma. Bolj kot je postajal pogost, bolj se je širil in notranje diferenciral svoj pomen: v ožjem smislu označuje določeno ekonomsko doktrino, v širšem specifičen način obnašanja, specifičen vrednostni sistem, v svoji najbolj nekonceptualni rabi, kot hashtag »neolib«, pa je lahko zgolj nedoločna žaljivka. Najširši skupni imenovalec se mi sicer zdi sledeč: neoliberalec je nekdo, ki ne more razmišljati onkraj kapitalizma zato, ker ga naturalizira in njegove zakone enači z naravnimi zakoni. Ne gre torej nujno za nekoga, ki vlada, izkorišča in je zavestno zloben ter nasploh nima dobrih namenov, temveč primarno za določeno zaslepljenost, za napako v mišljenju. Podoben očitek je seveda prisoten že pri Marxu, ki klasični politični ekonomiji Smitha in Ricarda v grobem očita, da je v njej kapitalistični odnos sedanjosti prikazan kot nekaj večnega, onkraj-zgodovinskega, kot del naravnega prava, kot dogovor med dvema enakovrednima, neobremenjenima, »svobodnima« entitetama. Skrb za ravnovesje je tu odveč, saj naj bi bil ravno »osebni interes med enakimi«, ki ga lahko izražajo vsi vpleteni, tisti, ki naj bi preprečeval zlorabe in okoriščanja. Marx preko primera »svobodnega« trgovanja med kapitalistom in delavcem jasno poka
še novic