SPRP, 9. januar 2015 ― Naslovnica V letu 2014 je luč sveta ogledala še ena zanimiva izdaja. Namreč, pri založbi NE Records so se odločili izdati stari material od skupine Solunski Front. Album nosi naslov »Mali Svet«, na njem pa je zbranih vseh 17 ˝zaprašenih˝ komadov, ki so jih skozi delovanje posneli člani skupine. Izdaja je dostopna na vinilni plošči in CD-ju, v omejeni nakladi seveda. Solunski Front je punk bend, ki je tresel odre v osemdesetih. Skupaj z bendi Defektno Efektni, Radnicka Kontrola, TV Moroni, Krvna Zrnca in ostalimi so krojili vrh takratne beograjske scene. Na njihovo ustvarjanje so vplivali Ramonsi in številni britanski punk bedni, ki so konec sedemdesetih rastli kot gobe po dežju. Zadnja stran izdaje in seznam pesmi. Sprva so bile smernice benda punkovsko usmerjene, kasneje pa so začeli posluževati tudi hardcore prijemov. Pesmi so postajale vedno krajše in hitrejše, leta 1983 pa so posneli prve skladbe. Svoje pesmi so začeli izdajati na več kompilacijah, ki jih pod svoje okrilje vzel založba No Profit Tapes. Na njih so se znašli skupaj z bendi Necrophilia, Herpes Distress, U.B.R., Quod Massacre, Dva Minuta Mržnje, Vrisak Generacije, Odpadki Civilizacije in ostalimi. Skupina je nastopala na različnih prizoriščih širom Jugoslavije. Oder so si delili tudi z bendom Youth Brigade, ko so nastopili v Beogradu leta 1984 ter z B.G.K. istega leta v Novem Sadu. Izbrskali pa smo reportažni posnetek, ko so se pojavili v Ljubljani, novinar: Igor Vidmar. Leta 1985 so izdali demo ploščo na katerem je mesto našlo šest pesmi, ki so bile posnete v studio Činč v Ljubljani. Njihove pesmi so našle pot tudi do radio postaj, skladba ˝Ratnom drugu u čast˝ pa je svojo mesto našla na »Ventilator 202 Top 10 vol. 3«. Skupina je leta 1985 prenehala z delovanjem, razlog pa je bil odhod na služenje vojaškega roka. Leta 1996 je izšel še EP »Mali Svet« s štirimi komadi.

Radio Študent, 9. januar 2015 ― Podatki evropskega direktorata za statistiko Eurostat kažejo na pojav deflacije v evroobmočju. Še lanskega novembra je le-to beležilo 0,3 odstotno inflacijo, za december pa že 0,2 odstotno deflacijo. Trend upadanja inflacije je prisoten že dalj časa, kljub trudu Evropske centralne banke, da ohrani inflacijo na približno dveh odstotkih pa ta ni bila blizu te meje že vse od leta 2012. Inflacija sicer pomeni padanje vrednosti valute, v omejenih odstotkih pa naj bi pomagala pri ohranjanju cen. Deflacija je obratni proces, ki prinaša padanje cen in rast vrednosti valute. To se sicer sliši posamezniku povšeči, gledano širše pa situacija ni tako ugodna, to nam pojasni Franjo Štiblar z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Izjava je na voljo v posnetku oddaje   Komentar na najnovejše Eurostatove podatke in uradno razlago vzrokov inflacije poda Aleš Delakorda iz analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije. Izjava je na voljo v posnetku oddaje   Z razlago, da so nizke cene energentov glavni razlog za inflacijo, pa se ne strinja Štiblar. Izjava je na voljo v posnetku oddaje   Aleš Delakorda spregovori tudi o drugih razlogih za padanje inflacije, predvsem nizki gospodarski rasti v evroobmočju. Izjava je na voljo v posnetku oddaje   Razlog za vztrajno negativno gospodarsko rast, ki je zgolj evfemizem za upadanje obsega gospodarstva, je predvsem napačna ekonomska politika v obdobju krize. Kakšna je ta politika in ali lahko Evropo primerjamo z Japonsko, ki se že desetletje spopada z deflacijo? Štiblar: Izjava je na voljo v posnetku oddaje   Deflacija ni problematična samo zaradi ekonomskih posledic, ki jih nosi, temveč tudi zato ker se je z njo bistveno težje spopadati kot z inflacijo. Za boj z inflacijo je ponavadi dovolj dvig obrestnih mer s strani centralne banke. Deflacija pa za svoje izkoreninjenje terja več ukrepov - eden najbolj pogosto omenjanih je kvantitativno sproščanje, ki nam ga razloži Delakorda. Izjava je na voljo v

Radio Študent, 9. januar 2015 ― V slovenski javnosti še vedno odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je v začetku tedna razglasilo neustavnost različnega financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol. Ministrstvo zadevo še preučuje in do konca leta lahko pričakujemo spremembo določbe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predvidevamo, da se bo koncesija države zasebnim zavodom za izvajanje javnega programa povečala s 85% na 100%, kar bo zmanjšalo šolnine na teh šolah in jih naredilo tako bolj atraktivne za nove učence oz. njihove starše. Kvaliteta javnih šol pada in tako bodo starši, ki svojim otrokom želijo kvalitetno izobrazbo, lažje vpisali učence na zasebne šole, ki zagotavljajo nadstandard.   Od fikcije k realnosti. Malo za šalo, malo zares.

Radio Študent, 9. januar 2015 ― Po tem ko je pretekel rok, v katerem bi se ta morala razorožiti, je Varnostni svet OZN pozval k skupni vojaški akciji proti skupini Demokratične sile za osvoboditev Ruande. Te so že leta  jedro konflikta, ki vlada v regiji. V času, ki jim je bil dodeljen s strani Mednarodne konference regije velikih jezer in Južnoafriške skupnosti za razvoj, se Demokratične sile niso razorožile, ampak še celo privabljale nove člane. V Kongu se zadržujejo predvsem na vzhodnem delu države. Skupino sestavljajo vojaki, v veliki meri Hutujskega porekla ter s pestro zgodovino delovanja, ki vključuje ruandski genocid leta 1994. Varnostni svet čaka še na potrdilo kongovskega predsednika, Josepha Kabile, da se bo silam misije Združenih narodov pridružila tudi državna vojska. V Kongu so sicer mirovne sile Združenih narodov prisotne že od leta 1999, združujejo pa kar 22.000 uniformiranega osebja, med katerimi je skoraj 20.000 vojakov, največ jih je prispevala Indija. Primarno so bile mirovnim silam že v letu 2013 dodeljene dodatne naloge pod naslovom nevtralizacije oboroženih skupin. Ta razvoj misije je bil posledica kritik neučinkovitosti pri varovanju civilistov ob napadih. Manj kot eno leto po zadnji spremembi funkcije, zahodnoafriški Mali vodi novi predsednik vlade, Modibo Keita. Njegov predhodnik je s pozicije odstopil prejšnji četrtek, in sicer naj bi se to zgodilo na željo predsednika države, Ibrahima Boubacarja Keite, ki je tudi imenoval novega premierja. Ta je eden najpomembnejših akterjev v pogajanjih državnih oblasti z uporniškimi skupinami na severu države. Sever je že od leta 2012, ko je marca prišlo do državnega udara, v veliki meri pod nadzorom jihadističnih skupin. Pričakuje se, da bo do mirovnega sporazuma z njimi prišlo v tem mesecu, za kar pa je močno odgovoren tudi novi premier. Zaradi varčevanja se je ameriško obrambno ministrstvo odločilo, da bo zaprlo 15 vojaških baz v Evropi. Tiste, ki so se znašle na seznamu, v veliki meri izhajajo še iz časov hladne vo