Radio Študent, 14. februar 2015 ― 7. seja Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Po nekajtedenskem predahu so se študentski poslanci znova sešli na sedmi redni seji Študentskega zbora. Tokrat je bil dnevni red, za razliko od prejšnjih dveh sej, zastavljen veliko resneje. Tako so se denimo študentski predstavniki seznanili s protestnim pismom uperjenim proti vodstvu in upravnem odboru Ekonomske fakultete (KLIK). Slednja naj bi po trditvah študentskih funkcionarjev želela preko povišanja vpisnin uvesti prikrite šolnine in tako onemogočiti študij ekonomije ranljivejšim družbenim skupinam. A osrednja točka seje je bila predstavitev finančnega programa projekta Študentski kampus, ki jo je predstavil direktor ŠOU v Ljubljani, Andrej Klasinc (KLIK). 11 poslancev Študentskega zbora je vložilo zahtevo, da ŠOU preko ministra za zdravje in socialo Klemna Mesarca na vodstvo in upravni odbor Ekonomske fakultete naslovi protestno pismo zaradi domnevnega uvajanja prikritih šolnin. Javno pismo je naslovljeno na rektorja Univerze v Ljubljani Ivana Svetlika, vodstvo Ekonomske fakultete ter predsednika upravnega odbora Bogomirja Kovača. Pobudo je poslancem zbora predstavil Klemen Mesarec: Izjava dostopna v prispevku Med razpravo je poslanec Janoš Ježovnik opozoril, da Ekonomska fakulteta še zdaleč ni edina fakulteta, ki  ima tovrsten način prikritega uvajanja šolnin med študente. Podobne vpisnine namreč že zaračunavajo na nekaterih ostalih fakultetah Univerze v Ljubljani. Mesarec je poslancu pritrdil in pristavil: Izjava dostopna v prispevku K besedi se je nato javil še Ažbe Platiša, študent član Upravnega odbora Ekonomske fakultete. Platiša je bil glavni pogajalec z vodstvom fakultete pri uvajanju sporne vpisnine. Prisluhnimo, kaj je povedal poslancem Študentskega zbora: Izjava dostopna v prispevku Več o uvajanju prikritih in odkritih šolnin izveste v posebnem prispevku Univerzitetne redakcije tekom tega tedna. Pri naslednji točki dnevnega reda je besedo dobil dire

Čas za slovenščino, 14. februar 2015 ― Felix in Felix: "Veselje nad prvo slovensko besedo, ki jo razumem." Zakaj študiram slovenščino? Nekoč me je neka Slovenka vprašala, ali mi je pri izbiri študija padla opeka na glavo. Ne, bil sem pri zdravi pameti. Torej, kako je prišlo do tega? Zadnjič sem se spomnil, kako smo v času gimnazije enkrat obiskali zavod za zaposlovanje, kjer so imeli računalnike posebej zato, da ti najdejo sanjsko službo. V pričakovanju, da res obstaja takšna služba, ki združuje vsa moja zanimanja, sem obkrožil vse stvari, ki so zvenele mamljivo, kot npr. delo v timu, delo na prostem, kot navdušen športnik sem seveda obkrožil tudi, da bi se rad gibal med delom. Potem ko sem vse izpolnil, mi je računalnik predlagal delo kot inženir v kanalizaciji. Tega nasveta na srečo nisem upošteval, imam namreč dve levi roki in prirojen odpor do naravoslovnih predmetov. Zanima me, ali je študij slovenščine v njihovi bazi podatkov sploh naveden, in kaj bi moral obkrožiti, da bi mi ga računalnik predlagal. Potrebno je bilo torej več kot popoldanski obisk na zavodu za zaposlovanje. Če danes razmišljam o tem, sem prepričan, da so zagotovo neke višje sile imele svoje prste vmes, saj skoraj sploh ne bi prišlo do mojega prvega srečanja s Slovenijo. Leta 2007 nas je profesor obvestil, da bomo sodelovali v izmenjavi s slovensko gimnazijo – ne da bi nas vprašal, ali si tega sploh želimo. Ker sem takrat imel malo pankovsko fazo, se mi je zdelo nepravično, da profesorji kar odločajo o tem, kar moramo narediti, in sem se temu uprl. No, malce je mogoče k temu pripomoglo še to, da se je vsem, ki bodo ostali doma, obetal cel teden v paralelki, v katero je hodilo kar nekaj lepih punc. Ko pa nas je profesor še enkrat pozval k sodelovanju, saj bi drugače nekaj Slovencev ostalo brez partnerja, sem spoznal svojo neumnost in se končno prijavil na izmenjavo. Sledila sta dva tedna, ki sta spremenila moj pogled na svet. Ta je bil takrat še precej omejen, saj še niti nisem vede

Radio Študent, 14. februar 2015 ― ob 9:00 Indijsko vrhovno sodišče je odločilo, da ustavna pravica do verovanja v islam ne vključuje mnogoženstva. S pravico do svobode veroizpovedi je zagotovljena pravica do vere posameznika in ne prakse, ki so v nasprotju z javnim redom, zdravjem in moralo, je pojasnilo sodišče in dodalo, da poligamija ni integralni del islamske religije. Do sodbe je prišlo, ko se je nek musliman v drugo poročil, in je sestra njegove prve žene proti njemu vložila tožbo na sodišču za človekove pravice. Rusija in Egipt bosta prihodnji ponedeljek začeli s pogajanji o izgradnji dveh jedrskih elektrarn v Egiptu, oziroma ene z dvema 1200 MegaWatt-nima reaktorjema. Veterna elektrarna pri Dolenji Vasi ima za primerjavo moč 2,3 MegaWatta. Hkrati z elektrarnama bi Rusija tudi izobrazila Egipčanske strokovnjake za upravljanje elektrarne, teme pogajanj pa so tudi prosta trgovinska cona in ruska industrijska cona ob Sueškem kanalu. Ambasadi Združenih držav Amerike in Velike Britanije v Sani, prestolnici Jemna, se zapirata, kljub temu, da se varnostna situacija tam izboljšuje. In to ravno v Jemnu, ki so ga Združene države Amerike lansko leto proglasile za zgled boja proti terorizmu. Medtem pa se odpira prvo palestinsko veleposlaništvo v zahodni evropi, in sicer v Stockholmu. Južna Koreja je izdala 60 miljonov evrov kredita Kubi, z namenom da pospeši menjavo in trgovino med državama, hkrati pa sta državi podpisali še memorandum o razumevanju. S tem naj bi Južna Koreja zagotovila, da bodo korejska podjetja, ki vstopajo na kubanski trg, poplačana. Do sedaj je bilo trgovanje s Kubo močno ovirano, saj so morala vse kredite Kubi potrditi banke iz tretje države, kar je bilo precej zamudno. Na Kubo prihajajo električni generatorji in poceni elektronika. Poceni elektronika pa bo obdelana tudi v britoffu ob deseti jutranji uri. Govorili bomo o novem modelu malinov pite.   ob 10:00 Po treh letih je izšla nova verzija računalnika, oziroma bolje rečeno računalnička, ki je velik kot