Novice

aktualno

Odprta vrata

Odprta vrata

Dnevnik, 13. februar 2015 ― Vprašanje, ali je bil Ment res prvi showcase pri nas, po njegovem več kot uspešnem izteku sploh ni pomembno. Prestal je ognjeni krst, tako organizacijsko kot vsebinsko. Po videnem, slišanem, uprizorjenem, ulovljenem in doživetem v Ljubljani pretekli...
This War of Mine

This War of Mine

Radio Študent, 13. februar 2015 ― Vojna je v računalniških igrah pogosta in hvaležna tematika. Veliko klasičnih streljačin nas že na začetku nemudoma mobilizira na bojišče, kjer se moramo izkazati s strelsko in taktično spretnostjo. Strategije nas po drugi strani postavljajo v vloge cesarjev, ki skrbno izgrajujejo svoje imperije tako, da bodo ti ekonomsko in vojaško uspešno razrešili oborožene konflikte s svojimi sosedi. Tokrat predstavljamo igro z naslovom This War of Mine, ki je spretna kombinacija obeh žanrov. Poglavitna novost se skriva v sami zasnovi igre; v tej borbi namreč ne bomo igrali herojev ali razsvetljenih diktatorjev. Upravljamo namreč s tremi povsem običajnimi ljudmi, ki so se znašli v obleganem mestu. Naša edina naloga je, da z njimi preživimo 45 dni vojne. Kar se sliši navidez preprosto, je v našem primeru skoraj nemogoča misija, saj razmere niso rožnate – po ulicah se sprehajajo paravojaške milice, zapuščene hiše plenijo obupani roparji, na črnem trgu vladajo oderuške cene za osnovne življenjske potrebščine. Hrana, voda in zdravila so vse prej kot samoumevne dobrine. Povejmo kar takoj na začetku: This War of Mine je špil z visoko stopnjo težavnosti. Kaznoval bo vsak vaš napačen korak in skupaj z avtomatičnim shranjevanjem onemogočil goljufivo popravljanje preteklih kiksov. Sicer vas bo založil s solidnimi napotki, a znajti se boste morali sami. Težko? Da. Nepošteno? Nikakor. Preživeti vojno pač ni mačji kašelj in tako enkrat za spremembo pač ne govorimo o igri, ki bi vas držala za roko in trepljala po rami. Čeravno bo zaradi tega marsikatera tipkovnica utrpela nekaj besnih udarcev, pa na nek način ravno to naredi špil zasvojljiv. Porazi bodo boleči, a tudi male zmage in podvigi bodo nudili igralcu veliko zadoščenja. Potek igre je v grobem razdeljen na izmenjujoči se cikel dneva in noči. Dan preživimo v pribežališču – od granat raztrgani hiši brez uporabnega pohištva. Tu nastopi strateški del – svoje bivališče moramo s tremi preživelimi liki izgraditi tako, da bo
Svetovni dan radia

Svetovni dan radia

Radio Študent, 13. februar 2015 ― Ob nadvse slovesni priložnosti, svetovnem dnevu radia, smo se lotili refleksije in kratkega pregleda slovenske radijske scene, pogledali pa smo tudi v tujino.   Pogovarjali smo se z -Danielom Vargo, članom programskega sveta madžarskega radia Radio Tiloš -Klemnom Šalijem, odgovornim urednikom Radia MARŠ -Asmom Bazalurjem Hamanom iz organizacije Bangladesh NSO Network for radio communication and communication -Johnom Ocienom iz ugandskega skupnostnega radia Radio Wa  -Hrvojem Magićem, koordinatorjem programa na zagrebškem Radiu Student -Leom Oblakom, direktorjem mreže Infonet, ki obvladuje približno 25 odstotkov radijskega prostora v Sloveniji -Denisom Avdičem, slovensko radijsko zvezdo  -Francijem Trstenjakom, glavnim urednikom Radia Ognjišče in -Matejem Praprotnikom iz Vala 202.
Zločini v slogu

Zločini v slogu

Radio Študent, 13. februar 2015 ― Poslušalci in poslušalke, dame in gospodje, bitja željna vsakovrstnih užitkov, h katerim nas je zavezala sama zločinska narava, dobrodošli v novicah s temne strani kulture. Vaše grešne želje, naj bodo še tako bizarne, bodo tokrat gotovo uslišane. Tema današnjega popotovanja po nečistih sragah bivanja bo namreč orgija, ki jo nameravajo jutrišnjega dne izvesti v našem Kinodvoru. Govori se, kot ste umazanci gotovo že posumili, o noči erotičnega filma poimenovanem Kinosloga - Retrosex. Vem, da so ob omembi tega zločinskega imena vaši vulkani tik pred izbruhom. A poprošam vas - vnesite v svoje užitke nekaj reda - zagotavljam vam, da bodo s tem presegli vsako znano mejo - in prisluhnite besedam, ki nam jih o dogodku poda Aliki Kalagasidu. Izjava je dostopna na posnetku. Gotovo se ne motim, da že po teh nekaj besedah v zadržujočem pričakovanju doživljate skoraj epileptične napade - vaše živčevje je nedvomno razvneto. Gibanje v vaših telesih spominja na orkan Katrina, ki je leta 2005 pobil 1800 ljudi. Ah, ne sramujte se - saj to je popolnoma naravno - priroda nas je namreč ustvarila zgolj za zločin. Tresavica, s katero trenutno krotite brbotanje vaših sokov, bo primerljiva z zločinskim duom potresa in cunamija, ki je na obalah indijskega oceana leta 2004 v večni nič popeljal 280 tisoč duš, če vam razodenemo zgodovino kina Sloge. Libertinca nič ne vzburi bolj kot spoznanje, da je na kraju dolge in veličastne tradicije grehobe. Poslušajte - a naprošam vas - zadržujte! Izjava je dostopna na posnetku. Oh, zlohotne pošasti, kar nedvomno ste, Vezuv je tik pred tem, da spusti lavo in še pred rojstvom pogubi milijarde. Narava nikoli ne skopari s smrtjo. Čas je, da vas še bolj razdražim in vam razodenem zločinski načrt jutrišnjega večera! Poslušajte in bodite skopi s svojim sokom - a le zato, da kasneje ne bomo govorili o belouški v potoku, ampak o ponosni in hudobni kači anakondi, ki ob reki Amazonki kolje Indijance! Razodevam vam red zločina! Izjava je dostopna
Off Klub golih pesti

Off Klub golih pesti

Radio Študent, 13. februar 2015 ― Hrvaški parlament bo sprejel pomembne spremembe zakona o parlamentarnih volitvah. Sedaj pravno obsojeni posamezniki, ki so prestali vsaj šestmesečno zaporno kazen, ne bodo mogli biti izvoljeni v parlament, dokler bo še potekala njihova rehabilitacijska doba. Eden redkih prizadetih posameznikov je Ivan Drmić, član desno usmerjene stranke HDSSB, ki je bil leta 2012 obsojen na dvoletno pogojno kazen zaradi poskusa podkupovanja vrhovnih sodnikov. Volivci bodo po novem lahko znotraj strank izbirali kandidate po preferenčnih lestvicah, kar bo dalo večji vpliv na strukturo parlamenta povprečnemu volivcu. Dodatno bodo morali biti kandidati posameznih list vsaj 40 odstotno reprezentirani s strani obeh spolov. Evropska centralna banka je za teden podaljšala program nujne likvidnostne pomoči grškim bankam. Podaljšan bo do prihodnje srede, 18. februarja. Prav tako so povišali sredstva pomoči na 65 milijard evrov. S tem so preprečili, da Grčiji do časa srečanja evropskih voditeljev in potencialnega sprejetja dogovora, zmanjka denarja.   Medtem ko so to sredo v Minsku izdelovali mirovni sporazum, sta se dva člana ukrajinskega parlamenta spopadla s pestmi. Vzrok je bil zakonski predlog proti korupciji. Pretep se je vnel med dvema članoma desničarskih strank in v epohalni izmenjavi brc in udarcev sta morala posredovati dva prisotna vojaka. Velika borca sta se nato razšla in po vzoru Putina in Porošenka poskusila razrešiti spor z mirnim pogovorom. Rezultati sredinih pogovorov med Ukrajino in Rusijo bodo znani v soboto, minuto po polnoči, ko nastopi premirje med njima.   Nadaljujemo v Afriki. Nigerijska vlada je začela postopek privatizacije transportnega sektorja. Uzakonjenje vladnega predloga s strani državnega zbora naj bi preprečilo kaos, ki se je zgodil po privatizaciji nigerijskih pristanišč leta 2000. Med drugim je po takratni privatizaciji izginjal tovor, zaposleni so bili neobstoječi delavci, zaradi slabega vzdrževanja so pristanišča propadala. Da bi se izogn

Novinar kot samostojni podjetnik. Problematična prekarnost novinarskega poklica

Razpotja, 13. februar 2015 ― Jerneja Grmadnik Študij novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) je v začetku letošnjega oktobra praznoval 50 let. Proslava je bila po mnenju mojih nekdanjih novinarskih kolegic, ki so bile na njej prisotne, precej skopa – profesorji so modrovali o odgovornem novinarskem poslanstvu, predvsem pa so dogodek izkoristili, da so si med seboj podelili nagrade. O mladih in problemih menda nič. Istega dne je v oddaji Odmevi na TV Slovenija Slavko Bobovnik gostil predstojnico novinarske katedre red. prof. dr. Karmen Erjavec (članek je bil napisan jeseni 2014, op.ur.), s katero sta ob tej priložnosti govorila o profiliranosti slovenskih medijev, desnih in levih, o lastništvih, o padcu kvalitete in nujnosti širokega razpona znanj ter kritičnosti pri novinarjih, a niti enega samega vprašanja nista posvetila težavam zaposlovanja (mladih) novinarjev in razmerah, v katerih delajo.
Novinarstvo, ki spreminja družbo

Novinarstvo, ki spreminja družbo

Radio Študent, 13. februar 2015 ― Kaj vse lahko neodvisni novinarji in novinarke, združeni z aktivnimi državljani in državljankami, spremenijo v družbi? Koliko so pomembne informacije žvižgačev in baze podatkov v raziskovalnem novinarstvu? Kaj ponujajo nove tehnologije in kako se boriti proti političnim in ekonomskim pritiskom na medije? Pogovarjamo se z novinarjem Vladimirjem Radomirovićem iz www.pistaljka.rs in novinarko Tajo Topolovec iz www.podcrto.si. Glasba: Kralj Čačka "Moj avatar", Valentino Bošković "Nima nigdi nikoga", Jarboli "Podrška je važna", Električni orgazam "Vrati se", Rambo Amadeus "Zreo za penziju". Foto: Ana Fonda
(NE)ENAKOST V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

(NE)ENAKOST V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Radio Študent, 13. februar 2015 ― V Trubarjevi hiši literature se je v organizaciji Pedagoškega inštituta odvila debata o neenakosti v vzgoji in izobraževanju. V pogovoru so sodelovale Valerija Vendramin s Pedagoškega inštituta, Metka Mencin Čeplak s Fakultete za družbene vede in Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta, ki so predstavile prevladujoče usmeritve na področju vzgoje in izobraževanja glede spolov in njihovo današnjo specifičnost, ki se veže tudi na prevladujočo neoliberalno ideologijo. V uvodu je Valerija Vedramin predstavila trenutno obravnavo neenakosti pri vzgoji in izobraževanju, kjer pa je ta sprejeta kot tema, ki ni več relevantna ali vsaj ne več nujna pri vključevanju v programe. Nadaljuje s primerjavo leta 1995, ko je izšla prva bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, z današnjim časom. Izjava Fokus se je torej prenesel z medpredmetnega pristopa k problemu do ugotovitve, da naj bi na neki točki šolski sistem postal tak, da depriviligira dečke. Problem deklic je torej rešen, dečke so prehitele, s spolom se nima več smisla ukvarjati, razen morda na način zaščite fantov pred temi uspešnimi dekleti. Vedramin izpostavi še dva aspekta, ki sta v sedanjih učnih načrtih bolj problematična kot prej, in to sta uporaba ženskih in moških oblik ter pomanjkanje smernic pri oblikovanju učbenikov glede določenih tem. Izjava O prevladujočem diskurzu o spolu v vzgoji in izobraževanju nadaljuje Metka Mencin Čeplak. Kot pomanjkljivost podatkov, ki se nanašajo izključno na število pripadnikov in pripadnic določenega spola, izpostavi dejstvo, da analize, ki iz teh podatkov sledijo, spregledajo druge elemente, predvsem družbeno-ekonomski razred posameznice oziroma posameznika. Izjava Je pa spregledanje razlik znotraj spola in neupoštevanje drugih kategorij, ki ljudi delijo poleg spola, nasploh značilno za nekatere pristope do enakosti. Majda Hrženjak izpostavi različne vizije enakosti in njihov vpliv na naslavljanje razlik med spoloma. Izjava Namesto da bi se pri vzgoji in v izob
MARŠ 25

MARŠ 25

Radio Študent, 13. februar 2015 ― Na svetovni dan radia smo pripravili kolaž posnetkov iz prvih dveh dni Marševega praznovanja četrtletja osneževanja etra. Poslušali bomo posnetke iz konference Participativni mediji v participatorni družbi, izseke iz intervjujev z gosti in organizatorji praznovanja.   MARŠ, VSE NAJBOLJŠE!   Praznovala sta Kaja in Arne  
Doma si tam, kjer verjameš pravljicam ...

Doma si tam, kjer verjameš pravljicam ...

Airbeletrina, 13. februar 2015 ― Panorama Dušana Šarotarja se je na policah naših knjigarn pojavila pred slabim mesecem kot zaključek Beletrininega programa za leto 2014. Šteje slabih 220 strani, njena posebnost pa so fotografije v notranjosti. Koliko tehta, ne vem, je pa lepo videti (hvala, gospa Brulc!), a čaršija pravi, da Beletrinine knjige nimajo karakterističnega vonja »po novem«. Ne vem, morda lahko prepoznajo založbe po vonju knjig iz tiskarne ali kaj.
Igrivka Radia Študent

Igrivka Radia Študent

Radio Študent, 13. februar 2015 ― Igrivka, 2. del: Magda in Tinka v kurblariji V drugi ediciji se čarovnici Magda in Tinka po neuspešnem uroku na petek trinajstega znajdeta na premieri filma 50 odtenkov. Zgodi se tekmovanje, katera od njiju bolje nastavlja svojo metlo. Izvedbo drugega dela radijske nanizanke, narejeno in izvedeno v živo, poslušajte tukaj. Izkoristite priložnost, da v naslednji ediciji postanete režiser, scenarist, dramaturg, voajer in so-ustvarite scenarij kratke radijske igre. Magdo in Tinko postavite v najbolj nemogoče in nepredvidljive situacije, ki si jih lahko zamislite. Preizkusite vašo domišljijo. Vi predlagate, mi delamo! Na vaš ukaz! V času oddaje se scenarij izpisuje tukaj.
Magda in Tinka v kurblariji

Magda in Tinka v kurblariji

Radio Študent, 13. februar 2015 ― Igrivka, 2. del: Magda in Tinka v kurblariji V drugi ediciji se čarovnici Magda in Tinka po neuspešnem uroku na petek trinajstega znajdeta na premieri filma 50 odtenkov. Zgodi se tekmovanje, katera od njiju bolje nastavlja svojo metlo. Izvedbo drugega dela radijske nanizanke, narejeno in izvedeno v živo, poslušajte tukaj. Izkoristite priložnost, da v naslednji ediciji postanete režiser, scenarist, dramaturg, voajer in so-ustvarite scenarij kratke radijske igre. Magdo in Tinko postavite v najbolj nemogoče in nepredvidljive situacije, ki si jih lahko zamislite. Preizkusite vašo domišljijo. Vi predlagate, mi delamo! Na vaš ukaz! V času oddaje se scenarij izpisuje tukaj.

Petdeset odtenkov sive že ruši rekorde

Večer, 13. februar 2015 ― Cineplexxovi kinematografi so na premierni dan predvajanja filma Petdeset odtenkov sive s 7600 vstopnicami zabeležili rekord v številu prodanih vstopnic na prvi dan predvajanja, so sporočili iz Cineplexxa. To pa ne velja za Kolosej, v katerem so prodali okrog 3600 vstopnic. V kinematografih si obetajo dobro prodajo na valentinovo. Filmski analitik v Koloseju Klemen Žun je povedal, da je ...

[GLASBA: domače] Reportaža s festivala MENT Ljubljana: petkov konferenčni del

Koridor, 13. februar 2015 ― REŠEVANJE SVETA S FESTIVALI? Petkov dan se je otvoril s konferenco, ki se je spraševala, ali lahko s festivali rešimo svet. Velikopotezno, kot se sliši, se je festivalno organiziranje obravnavalo v širšem pogledu: kako lahko festival kot dogodek spodbudi lokalno gospodarstvo, kakšen je njegov družbeno-kulturni pomen za regijo ter kako si zagotoviti vnovično vračanje udeležencev. Glavno, kar je bilo izpostavljeno, je bilo dejstvo, da se z organizacijo festivala zelo težko služi (čeprav so si za glavne idejne »nasprotnike« vzeli ravno festivale, ki se organizirajo zavoljo služenja denarja, npr. festivale ob hrvaški obali, na katerih se znajde več Britancev kot pa lokalcev). Večino denarja naj bi se namreč povrnilo v količini vstopnic in v obliki sponzorstva, ki pa vsaj v sedanjem času nista zanesljiva finančna dohodka. Festival mora zato privabljati ljudi s tem, da se bolj predstavlja z nekim vzdušjem in unikatno lokacijo kot pa s promocijo velikih imen festivala, ki za festival predstavlja tudi največji finančni zalogaj. Na tem mestu bi lahko še opozoril na dejstvo, da se je večina teh dejstev pojavila v kasnejši debati o klubih in lokalni sceni, kjer so se točno festivali pokazali kot glavni krivec za poletno koncertno zatišje in splošno krizo klubskega dogajanja. Festivali ne morejo rešiti celotnega sveta. UJČKANJE BENDOV Druga dopoldanska konferenca je bila namenjena spoznavanju vlogi glasbenega menedžerja, kjer smo od govorcev izvedeli predvsem njihove osebne zgodbe o uspehu in spoznavanju njihovih vlog. Tekom ene ure poslušalci nismo bili deležni konkretnih informacij o tem, kaj počne glasbeni menedžer in kdaj ga njegova vloga ločuje od delovanja glasbene skupine. Poleg mreženja je bilo njegovo poslanstvo izpostavljeno zgolj kot bendov skrbnik. Na sami konferenci je bil prisoten tudi Ivan Novak, član (in menedžer) skupine Laibach, ki se je vlogi menedžerja enostavno odpovedala in so vzeli stvari v svoje roke. Premalo časa se je namenilo tovrstnim dosedanjim
še novic