Novice

aktualno

Krive noge znanstvenosti

Krive noge znanstvenosti

Radio Študent, 3. marec 2015 ― Na nebu ob spremljavi bučečih govorov lahko opazimo odseve gromenja topov. Ni treba posebej napeti možganov, da ti je jasno, da gre za vojno. Povod? Objava članka Vsem moškim so všeč dolge noge v Dnevniku ni bila nič drugega kot izkaz največje sovražnosti vsem tistim, ki na strani domnevnega razuma držijo obrambo agore čiste znanstvene racionalnosti. Podan na osnovi predavanja raziskovalke na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU dr. Simone Fišer Kralj, nam v obraz izbljuva jedek curek biologističnega žolča, ob tem razkrivajoč opolzkost naravnih zakonov privlačnosti med damo in gospodom. Feministična skupina Vstajniške socialne delavke zazna napad na svoje ideale ter pozove k boju! Bojnim krikom se z udeležbo v klanju poklonijo z vseh strani razen z desne, ker so njihove vrednote drugačne. V bojni rog zapiha tudi naš radio. Zadnja na bojišče v polni opremi - gre za članek Predolge noge in prekratka znanost, podpisan s strani znanstvene srenje - prikoraka tednik Mladina. Da je vsota tistega, kar je bilo natvezeno v Dnevniku, absolutna bedarija, nam je menda že jasno - na podlagi tega lahko upamo, da bo članek v Mladini zadnji. Sledeč tej želji, v tokratnem komentarju ne bom obnavljal vseh idiotizmov, ki jih po vsej verjetnosti tako ali tako poznate. V bistvu bo šlo za komentar komentarja - namesto Dnevnikovega članka bo fokus spesnjenega spis, s katerim je v klanje prikorakala Mladina. Že na začetku Mladininega pamfleta opazimo, da postrojeni napad opravičujejo z referenco na znanstveno odlikovanje, vžgano v njihova srca. Resnica je napadena in dolžnost terja od njih, da ideologijo, ki s posilstvom znanosti močno presega svoj zapor ter privilegij nereflektirane spontanosti, vržejo v ognjeno peč, kjer bo jok in škripanje z zobmi. Iz vojske v en glas zahrumi krik, ki vam ga sam sedaj, ko je bitke že konec, lahko posredujem s citatom: “Znanstveniki in znanstvenice smo plačani, da gradimo družbo napredka in zrele, na enakovrednosti vseh ljudi temelj

[ODER: domače] Recenzija gledališke predstave: Draga Potočnjak - Vsi junaki zbrani

Koridor, 3. marec 2015 ― Režija: Branko Potočan Premiera: 21. 2. 2015, Slovensko mladinsko gledališče Nobenega dvoma ni o tem, da otroške publike ne gre podcenjevati, saj otroci jasno in glasno povedo, ko jim kaj ni po godu − niso še namreč izučeni v zvijačnem ovinkarjenju in sprenevedanju kulturno prefinjenih odraslih. Ustvarjalci predstave Vsi junaki zbrani se niso ustrašili izziva in v svet novodobne mladine, svet, ki mu vladajo pametni telefoni, vsak dan nova socialna omrežja in hitro razvijajoče se računalniške igrice, poskušali vpeljati bajeslovne pravljične junake iz slovenskega ljudskega slovstva. Draga Potočnjak, avtorica teksta, je v gledališkem listu izpostavila, da se ji zdi bistveno, da bi otroci skozi predstavo začutili zgodovino slovenskega prostora in njegovo ljudsko izročilo, bajeslovje, mitologijo. Da pa arhaični prizvok ne bi prevladal, sta z minimalistično zastavljeno scenografijo poskrbela režiser Branko Potočan in scenograf Sandi Mikuž. Na odru je en sam opazen rekvizit, ki spominja na nekakšno ogromno igralo, na katerem otroci preživljajo proste ure na igrišču in drug drugega izzivajo v »poglej, kaj zmorem, ti tega ne zmoreš« maniri. Zgodba je preprosta – dve ekipi z iste šole tekmujeta na vseslovenskem kvizu v poznavanju slovenskih pravljic in bajeslovnih junakov ter fizičnih spretnostih. Dramske like so poskušali zastaviti karseda življenjsko, četudi v večini primerov ostajajo na ravni tipizacije (pridna deklica, razvajenka, športnik ...). Pozitivno izstopa lik dečka Franceta (prepričljivo ga je upodobil Blaž Šef), ki zaradi svoje izredne načitanosti predstavlja glavni adut svoje ekipe na kvizu. Značajsko deluje veliko bolj zrelo od ostalih likov, kar je morda povezano z neprivilegiranim družinskim okoljem, vendar je njegov smisel za humor kljub vsem težavam neusahljiv. Kot se znotraj predstave pravljično preliva z realnim, tako imajo tudi dramski liki vsak svojo pravljično osebnost, v katero se po potrebi prelevijo. Tovrstne »levitve« odraža tudi jezikovna podoba
Ko se nazadnje vse izide, ko je na koncu vse prav

Ko se nazadnje vse izide, ko je na koncu vse prav

Trubarjeva hiša literature, 3. marec 2015 ― »Spomini so samo igra, večinoma nedolžna«, pravi protagonist Pregljevega novega romana Kronika pozabljanja. Glede na to, da gre za starca z demenco, trditvi o »nedolžni igri« zlahka verjamemo. Kot sam pravi, je njegovim spominom skupno predvsem to, da so začeli z leti spreminjati barve in oblike, kakšen trenutek ga zapustijo, a se potem hitro spet vrnejo. Morda malce preoblikovani, a vseeno.

Površne zgodbe namesto Urnih?

Trubarjeva hiša literature, 3. marec 2015 ― Februarske urne zgodbe v Trubarjevi hiši literature v družbi stalnih članov žirije (Tine Kozin in Andreja Blatnik) ter gostujočega Andreja Tomažina, so postregle z besedili, ki naj bi vsebovala motiv srpa, ne da bi bil slednji dobesedno omenjen. Tematski razpon nastalih zapisov je torej segal od poudarjenega poljedelskega pripomočka na steni sosedove temačne lesene lope do obujanja nostalgije po socialistični ureditvi.

Slavoj Žižek: Demokracija je laž!

Večer, 3. marec 2015 ― Oder ljubljanske Drame je nocoj gostil medijsko najbolj odmeven dogodek letošnjega festivala Fabula. V pogovoru Kdo zdaj tu laže? so prvič na Slovenskem skupaj nastopili Alenka Zupančič, Mladen Dolar in Slavoj Žižek, v svetu znani kot ključni predstavniki ljubljanske psihoanalitske šole. Skratka, sam Parnas slovenske filozofije in mišljenja nasploh. Dvorana Drame je bila ...

[LITERATURA: tuje] Recenzija novele: SIMONE DE BEAUVOIR - NESPORAZUM V MOSKVI

Koridor, 3. marec 2015 ― Založba: Modrijan, zbirka Svila Leto izdaje: 2014 Prevod: Maja Kraigher Kdor je naveličan kvazi-intelektualnega diskurza o komunizmu in politični levici, bo v noveli Nesporazum v Moskvi prišel na svoj račun. De Beauvoirjeva ga namreč tako naravno vplete v življenje zrelega para, da lahko opazimo, kako neprisiljeno vstopa v njun vsakdanjik. Kot na mestu pojasni Jože Vogrinc v Mladini: »Zares komunist bi bil v tem tisočletju le član gibanja za odpravo kapitalizma v svetu. Takega gibanja zdaj ni. Dokler ga ni, pa tisti, ki se hvali, da je komunist, blefira. Ker pa se nasprotja svetovnega kapitalizma zaostrujejo, porajajo tudi gibanja za njegovo odpravo. Enačenje komunizma s totalitarizmom tega ne more preprečiti. Zato naj vas ne preseneti, če komunizem 21. stoletja zase sprva ne bo vedel, da je komunizem, in o tem ne bo hotel nič slišati.« Glavna lika, nasprotno, ne blefirata, temveč se v zasebnosti svojih misli sprašujeta ne le o komunizmu, temveč tudi o tem, kako delovati v kapitalističnem svetu, v katerem nista nikoli našla svojega mesta. Kljub temu novela ni predstavitev stališč dveh Francozov, ki potujeta v Moskvo, temveč le posledica razmišljanja o minevanju, starosti ter dvoma o možnosti brezkompromisne povezave med posameznikoma. André in Nicole, upokojena Parižana, sta si v cvetu mladosti ustvarila polno življenje, ki se razkriva skozi pripoved. Leta 1966 upokojena odpotujeta v Moskvo, kjer doživita nesporazum – sama s sabo –, kar posledično vodi v medsebojni konflikt. Kako se sprijazniti s staranjem, bledenjem seksualnosti in lepote, izgubo mladostne energije? Avtorica dvome prikaže skozi oči moškega in ženske, skozi dva miselna tokova, ki se ne izključujeta, temveč ju pestijo sorodne težave. O svojih političnih prepričanjih, po katerih sta živela in vestno delovala, nista več prepričana, prav tako ne o svojih življenjskih odločitvah ter o medsebojni navezanosti. Ali sta se kdaj zares ljubila? Strah pred smrtjo, vprašanje ženske, svoboda – Simone de Beauvo
Čredna imunost

Čredna imunost

Radio Študent, 3. marec 2015 ― V letu ovce je potrebno poskrbeti za zadostno čredno imunost. Dijak je podvržen sistematičnemu treningu ne le duha, ampak tudi telesa. Redni Sistematski pregledi so eden od takih rutinskih postopkov, ki med vsemi mogočimi obveznostmi ne vzbujajo skoraj nobene dijaške pozornosti. Nekaj, kar moraš opraviti, pač. Če bi se vsakokrat spraševal, zakaj to, ne bi prišel nikamor. Zato s tem pridem na Radio Študent.   https://www.facebook.com/jak.dijak

Sprehod po ženski Ljubljani

Lublana, 3. marec 2015 ― V slovenski prestolnici je 360 spomenikov, za katere se trdi, da so lokalnega pomena. V zadnjem času nastajajo in se gradijo tudi novi, med njimi pa jasno opažamo, da ni kaj dosti spomenikov, ki bi omenjali ženske. Ob tem dejstvu, se lahko globoko zamislimo, kakšno ogledalo nastavljajo trajna obeležja, skulpture po prestolnici. Trenutno se v […]

Predavanje ZNIŽAJMO VISOK KRVNI TLAK NA NARAVEN NAČIN

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. marec 2015 ― V torek, 3. marca, smo prisluhnili predavanju Rozalije Ciglar, ki nam je nazorno opisala, kaj se dogaja v telesu, če imamo visok krvni tlak in kakšne dolgoročne posledice lahko povzroča. Visok krvni tlak ali hipertenzija je bolezen, ki navadno ne povzroča težav. Čeprav poteka nemo, jo je treba zdraviti. Če tega ne storimo, obstaja večja verjetnost za pojav možganske kapi, srčnomišičnega infarkta, odpovedi ledvic in drugih zapletov. Kaj lahko naredimo sami, preden posežemo po medikamentih, ki imajo vedno škodljive stranske učinke? Gibanje, izogibanje stresa ter pravilna prehrana so ključ do rešitve. ...
Izumrtje naroda in psihopatska ideologija

Izumrtje naroda in psihopatska ideologija

Radio Študent, 3. marec 2015 ― V Državnem zboru poteka seja, na kateri bodo poslanci odločali o sprejetju predloga novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je po skrajšanem postopku v Državni zbor vložila Združena levica. Vsebino zakona predstavi Nika Kovač, članica Iniciative za demokratični socializem: klik Amandma bi s spremembo definicije zakonske skupnosti, ki bi bila sedaj definirana kot zveza dveh oseb, omogočil enakopravno obravnavo tudi v drugih postopkih, četudi teh predlog zakona izrecno ne opredeljuje. klik Odločanju pa je včeraj na temo tega zakona predhodila seja komisije Državnega zbora za peticije in človekove pravice, ki jo je sklicala SDS. Ta je bila s strani podpornikov spremembe zakona sicer v večini obstruirana, poleg nasprotnikov zakona se je seje udeležil le še poslanec Zavezništva Alenke Bratušek Jani Moderndorfer. Predlagatelji in podporniki zakona naj ne bi videli, da bi država s tem kršila biološko-antropološki značilnosti spolov ter temelj družbe, ki naj bi bil kakopak posameznik znotraj skupnosti družine. Na to je na včerajšnji nujni seji komisije Državnega zbora za peticije opozoril teolog Ivan Štuhec: klik S tovrstnim arbitrarnim posegom pa redefinicija zakonske skupnosti naj ne bi kršila le naravnih zakonitosti in temeljne družbene podstati, vendar bi hkrati tudi diskriminirala vse drugače misleče. Kljub temu da zakon izrecno ne opredeljuje posvojitve, pa znotraj procesa posvojitve domnevno razume tako pravice otrok kot pravice odraslih ter med drugim potencialno omogoča, da bi se z njimi trgovalo. Govori Tadej Strehovec iz komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci: klik Strehovec je prav tako razložil, da gre pri tovrstnih diskusijah za vprašanje življenja ali smrti, saj naj bi sociologija dokazovala, da le heteroseksualna zveza omogoča preživetje skupnosti na dolgi rok. klik Iz česar sledi: klik Raziskave sicer v sklepih niso enotne, tako v sociologiji kot v psihologiji. Slednje pa se

Pri Sanjah knjiga Petra Wilberga o novi, bolj humani medicini

Misli, 3. marec 2015 ― Ljubljana, 3. marca (STA) – Pri založbi Sanje so izdali in danes predstavili knjigo britanskega filozofa in terapevta Petra Wilberga Bolezen je zdravilo s podnaslovom Uvod v življenjsko medicino in življenjsko zdravljenje. Po avtorjevem mnenju je bolezen le odgovor telesa oziroma njegov odločen ne dosedanjemu načinu življenja. Wilberg je, kot je bilo razvidno iz videa, […]
Cenzurirani internet

Cenzurirani internet

Radio Študent, 3. marec 2015 ― Internet se nam predstavlja kot sredstvo do neomejene količine informacij, orodje, prek katerega je mogoče javno in svobodno dostopiti do vsega, kar želimo vedeti. Vendar ima kot vsaka nova tehnologija, ki prinaša določene prednosti, tudi svojo temno plat, v tem primeru cenzuro, ki jo izvajajo velika podjetja oz. korporacije v sodelovanju z državnimi entitetami. V razstavnih prostorih Aksiome bo nocoj potekala otvoritev razstave Cenzurirani internet nizozemskega spletnega umetnika Constanta Dullaarta, ki nam ponuja specifičen pogled na delovanje cenzure na svetovnem spletu. V sklopu instalacije bodo v zatemnjenih prostorih Aksiome razobešene različne zastave, ki pripadajo državam na črni listi »Reporterjev brez meja« zaradi cenzure ali različnih oblik nadzora prek svetovnega spleta. O simboličnem pomenu zastav in o njihovi umeščenosti v razstavni prostor več pove avtor Constant Dullart: *Izjava se nahaja v posnetku Dullaart s tem rekonstuira neke vrste utopičen prostor oziroma rekonstrukcijo koncepta interneta kot utopičnega globalnega prostora, zato smo ga vprašali, koliko je danes v navezavi na internet še smiselno govoriti o utopiji. *Izjava se nahaja v posnetku   Tematika svobodnega pretoka informacij in cenzure pa bo tudi eden izmed fokusov letošnjega Festivala dokumentarnega filma, čigar program so predstavili na današnji novinarski konferenci. Na festivalu bo namreč premierno predvajan tudi z oskarjem nagrajeni Citizenfour režiserke Laure Poitras, s katero je Snowden razkril svojo zgodbo o cenzuri. Govori Simon Popek, vodja programa. *Izjava se nahaja v posnetku Popek pa je skušal povzeti tudi rdečo nit samega izbora, ki naj bi bila letos še posebno politično obarvana. *Izjava se nahaja v posnetku
še novic